Na ISR razvijajo alternativne kazalnike gospodarskega razpoloženja za oceno tveganj na globalnih trgih, s katerimi spremljajo, kako in kaj podjetja javno komunicirajo in kaj v resnici sporočajo javnosti. »Beremo med vrsticami, proučujemo čustveni naboj besedišča, z metodami podatkovnega in besedilnega rudarjenja. S tem, da ne beremo mi, pač pa računalniki,« pravi direktor razvoja in raziskav na ISR Jure Stojan.
Kar zadeva glavne globalne igralce, v ISR izpostavljajo, da trend optimizma narašča zlasti v ZDA, manjši negativen šok v decembru, ki je bil posledica vojaške intervencije na Bližnjem vzhodu, pa za zdaj ni vplival na dolgoročno pozitivno razpoloženje na ameriškem trgu. Ameriško komuniciranje je sicer za odtenek manj pozitivno naravnano, kot je bilo 15 let nazaj, je pa vendarle precej optimistično, kar kaže tudi na siceršnji slog komuniciranja v ZDA, ki je precej različen kot na Kitajskem.
Kitajci pesimistični že od leta 2014
Velika kitajska podjetja, ki so zadnje čase še posebej na udaru zaradi posledic izbruha koronavirusa, namreč že nekaj let komunicirajo pesimistično.Ta trend se je nadaljeval tudi januarja 2020, vendar pa zadnji mesec ni bilo zaznati panike med tamkajšnjimi korporacijami. Optimizem je bil na kitajskem trgu nazadnje zaznan v novembru 2014, zato pesimizem ne pomeni nujno znaka, da se kitajsko gospodarstvo ohlaja, zdaj izpostavljajo v ISR.
Za slovenske izvoznike je spodbudno predvsem, da se kazalnik razpoloženja v naši največji trgovinski partnerici Nemčiji počasi, a vztrajno izboljšuje v smeri optimizma. »Nemčija je še vedno pesimistična, vendar manj, kot je bila še nekaj mesecev nazaj. Čeprav so v primerjavi z drugimi državami nemške korporacije pesimistične, pa so veliko manj črnoglede kot v enakem času lani. Začasni zlom v nemškem razpoloženju ni vplivalo na dolgoročni trend komuniciranja v tamkajšnjih korporacijah,« ugotavljajo na ISR.
Manj spodbudni so sicer trendi gospodarskega razpoloženja na trgih Zahodnega Balkana, kjer se je pesimizem v primerjavi z januarjem 2019 še okrepil. Zadnji večji negativni šok v tej regiji (v ISR vanjo vključujejo tudi Slovenijo) se je zgodil februarja 2019, zaradi dogajanj, povezanih z brexitom.