SDH zahteval revizijo odpoklica prejšnje uprave Darsa

Država kot lastnica Darsa hoče sprejeti omejitev sklepanja aneksov.

Objavljeno
28. januar 2020 09.35
Posodobljeno
28. januar 2020 15.26
FOTO: Tadej Regent/Delo
Ljubljana – Kadar se naknadno izkaže, da za odpoklic člana uprave ni bilo utemeljenega zakonskega razloga, je treba ugotoviti, kako je nadzorni svet prišel do odločitve o odpoklicu, pravijo na Slovenskem državnem holdingu. Izredna skupščina Darsa je na zahtevo SDH imenovala revizorja, ki bo preveril ravnanja nadzornega sveta družbe glede odpoklica Matjaža Kneza in Franca Skoka iz uprave Darsa leta 2016. »Primeri drugih družb se med seboj pravno razlikujejo in jih ne gre enačiti z Darsom,« dodajajo v SDH.

Posebni revizor, Odvetniška pisarna Marjan Feguš, bo preveril pravilnost in preglednost postopkov ter prakso korporativnega upravljanja nadzornega sveta ter ali je bila odločitev nadzornikov o odpoklicu predsednika in člana uprave sprejeta ob odsotnosti nasprotja interesov vseh nadzornikov in v dobri veri, da je v korist družbe. Analiziral bo, ali je pri posameznih nadzornikih podana odškodninska odgovornost, in napovedal možnost uspeha morebitnega uveljavljanja odškodninske odgovornosti.

Revizorja bo plačal SDH. Odvetnika Marjana Feguša so izbrali z zbiranjem ponudb, so pojasnili v SDH.
 

Kaj je očital nadzorni svet?


Nadzorni svet pod vodstvom Marjana Mačkoška je takratnega predsednika uprave Matjaža Kneza in člana uprave Franca Skoka odpoklical zaradi hujše kršitve obveznosti. Očitki nadzornikov so se nanašali na ustanovitev hčerinske telekomunikacijske družbe Delkom brez soglasja nadzornega sveta, z nepojasnjeno visokim zneskom osnovnega kapitala družbe in nepotrebnim dvotirnim sistemom upravljanja, kar je oboje vplivalo na ekonomičnost poslovanja. Odpoklicana člana uprave sta naročila dve pravni mnenji pri družbi AR Plane v skupni vrednosti 25.498 evrov, a je vsebina obeh mnenj tako rekoč identična, pri tem pa večinoma povzemata javno dostopne podatke in je njuna cena nesorazmerna, so ob odpoklicu zapisali nadzorniki.
 

Revizija zaradi izgubljene tožbe


Knez in Skok sta zaradi odpoklica vložila tožbo in bila pri tem uspešna. Sodišče jima je skupaj dosodilo okoli 134.736 evrov odpravnine. Na sodni odločitvi svojo zahtevo za revizijo odpoklica utemeljujejo v SDH: »Ker sta bila predsednik uprave in član uprave Darsa odpoklicana brez utemeljenega razloga, sklep nadzornega sveta o odpoklicu je bil namreč s strani višjega sodišča ugotovljen za ničnega, se posledično temu plačilo odpravnine odpoklicanima kaže kot nepotreben strošek za družbo.«
Nadzornemu svetu pod Mačkoškovim vodstvom se je sicer lani iztekel mandat. Zamenjali so ga nadzorniki, ki si jih je vladajoča koalicija razdelila po strankarskem ključu.

Skupščina je še dopolnila statut, tako da mora uprava Darsa pridobiti soglasje nadzornikov, če sklepa aneks v višini več kot 2,5 milijona evrov oziroma petino vrednosti posla.


Bo SDH pregledal več zamenjav?


Tožbe nekdanjih vodilnih proti družbam v državni lasti niso redke, pogosto so nekdanji šefi v tožbah uspešni. S tožbami so proti nekdanjim delodajalcem, denimo, nastopili nekdanja predsednika uprave Luke Koper Dragomir Matić in Gašpar Gašpar Mišič, nekdanji prvi človek Zavarovalnice Triglav Matjaž Rakovec, krivdno razrešena šefa Hita Janez Mlakar in Tevž Korent. Zaradi razrešitve je nazadnje tožbo vložil nekdanji predsednik uprave Intereurope Ernest Gortan, so poročale Primorske novice. Tega je nadzorni svet razrešil, tik preden je Pošta Slovenije končala prevzem koprskega logista.

Na vprašanje, ali bo SDH zahteval revizije tudi drugih zamenjav v družbah v državni lasti, so nam iz državnega upravljavca naložb odgovorili, da mora nadzorni svet konkretizirati zakonski razlog za odpoklic uprave: »Kadar se naknadno izkaže, da za odpoklic ni bilo utemeljenega zakonskega razloga, je treba ugotoviti, po kakšni poti je nadzorni svet prišel do odločitve o odpoklicu. Pomembno je zlasti, da odločitev nadzornega sveta temelji na podlagi primernih informacij, da so člani nadzornega sveta prosti nasprotja interesov pri sprejemanju take odločitve in da sprejmejo odločitev v dobri veri, da je v korist družbe.« Dodali so, da preverjajo ravnanje članov organov vodenja in nadzora, da pa se primeri drugih družb med seboj pravno razlikujejo in jih ne gre enačiti z Darsom: »SDH morebitnih prihodnjih odločitev v zvezi z družbami ne more napovedovati vnaprej.«