Nemški izvoz naj bi padel za 15 odstotkov

Optimizem pa vzbujajo znaki umirjanja trgovinskega spora med ZDA in Kitajsko.

Objavljeno
12. maj 2020 17.14
Posodobljeno
12. maj 2020 17.45
Podjetja spreminjajo svoj koncept in dodatno vlagajo v digitalizacijo. FOTO: Reuters
Ljubljana - Združenja nemških gospodarskih zbornic (DIHK) pričakuje, da se bo nemški izvoz v letošnjem letu zmanjšal za najmanj 15 odstotkov. Izvršni direktor za zunanjo trgovino in član uprave DIHK Volker Treier obenem dodaja, da optimizem vzbujajo znaki umirjanja trgovinskega spora med ZDA in Kitajsko, saj bi to lahko koristilo nemškim podjetjem, ki imajo velike naložbe na obeh straneh Tihega oceana.

Nemški izvoz je marca v primerjavi s februarjem upadel za 11,8 odstotka, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa za 7,9 odstotka. Ob tem Treier opozarja, da je zgodovinski padec nemškega izvoza na začetku krize koronavirusa »le začetek še večjega zmanjšanja nemške izvozne bilance«. Po podatkih nemškega zveznega statističnega urada Destatis je Nemčija marca 2020 izvozila blago v vrednosti 108,9 milijarde evrov, kar je 7,9 odstotka manj kot marca 2019. Glede na februar 2020 se je izvoz po koledarsko in sezonsko prilagojenih podatkih zmanjšal za 11,8 odstotka. Gre za največji padec od začetka časovne serije avgusta 1990.



Zadnja raziskava AHK World Business Outlook, ki jo je med 4. in 6. majem izvedlo Združenje nemških gospodarskih zbornic  med več kot 10.000 podjetji, je pokazala, da kar dve tretjini nemških podjetij v tujini pričakujeta znatno poslabšanje svetovnega gospodarstva. »Globalno povpraševanje po blagu in storitvah upada, zmanjšujejo se naložbe, trgovinske ovire se povečujejo,« pravi Treier in dodaja, da drsimo v svetovno gospodarsko krizo. Raziskava je še pokazala, da kljub nadaljnjemu rahljanju ukrepov ostaja stanje v nemških podjetij v času koronavirusa kritično: 60 odstotkov podjetij še vedno trpi zaradi zmanjšanega povpraševanja, 43 odstotkov zaradi preklicanih naročil, več kot tretjina podjetij pa bo morala zmanjšati investicije.

image
Gertrud Rantzen, predsednica AHK Slovenija, pravi, da so se pri skoraj polovici podjetij posli v času poostrenih ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa vsaj delno ali v celoti ustavili. FOTO: Uroš Hočevar/Delo
Gertrud Rantzen
, predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice (AHK Slovenija), pa dodaja, da je kriza koronavirusa prizadela tudi nemško gospodarstvo, saj je raziskava še pokazala, da so se pri skoraj polovici podjetij posli v času poostrenih ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa vsaj delno ali v celoti ustavili. »Konec aprila, ko so se začeli ukrepi rahljati, je vsako četrto podjetje ponovno začelo poslovati. 80 odstotkov podjetij, ki so trenutno še zaprta, pravi, da bodo začela poslovati najkasneje v roku dveh tednov.«

Podjetja bi rada začela ponovno poslovati, pravi predsednik DIHK Eric Schweitzer, vendar upoštevanje ukrepov za zaščito zdravja pomeni tudi veliko več napora in višje stroške ter nižji promet za podjetja. Prav zato bi se moralo po oceni DIHK podjetja razbremeniti na drugih področjih. Po njegovih besedah je kriza skopala globoko jamo, »iz katere bomo prišli le s skupnimi močmi – odvisno bo tudi od politike. Pandemija bo pustila globok pečat v bilancah podjetij.«


 

Spreminjanje poslovnih konceptov


Izsledki raziskave še kažejo, da kar 80 odstotkov podjetij iz industrijskega, gradbenega in storitvenega sektorja pričakuje upad prometa. Vsako četrto podjetje skrbi, da bo njihov promet upadel za 50 odstotkov. Tretjina pričakuje, da bodo najhitreje v letu 2021 dosegla stanje, v katerem so bila pred krizo, medtem ko vsako dvajseto podjetje meni, da stanja pred krizo ne bo več doseglo. Kljub vsemu pa vsako četrto podjetje spreminja svoj poslovni koncept in odkriva nove prodajne možnosti z vpeljevanjem novih izdelkov v svojo ponudbo ter usmerjanjem k novim ciljnim skupinam. Vsako tretje podjetje pa dodatno vlaga v digitalizacijo.

Raziskava je pokazala, da so gospodarske posledice pandemije zaradi koronavirusa v Nemčiji prisotne v vseh panogah in v vseh podjetjih – ne glede na velikost. Situacija se je močno zaostrila v podjetjih, ki so zaradi zaprtja mej in upada potovanj do nedavnega bila še zaprta, med drugim različne turistične agencije in organizatorji potovanj, prevozna podjetja ter hoteli, restavracije, bari in lokali. Tako se vsako tretje gastronomsko podjetje in vsako drugo podjetje v turističnem sektorju boji insolvence. Schweitzer zako vztraja, da je predvsem malim in srednje velikim podjetjem treba s finančnimi sredstvi pomagati pri premostitvi krize ter s tem preprečiti številne stečaje.