Več kot 350 gospodarstvenikov je včeraj na vrhu gospodarstva pripravilo več ukrepov, ki naj bi Slovenijo dvignili na lestvicah konkurenčnosti ter do leta 2025 pripomogli k povišanju neto dodane vrednosti na zaposlenega z dobrih 43.000 evrov lani na 60.000 evrov, povprečne mesečne bruto plače z nekaj več kot 1600 na 2300 evrov, izvoza pa z dobrih 35 na 50 milijard evrov.
Vzdržne javne finance
Direktor TKK Srpenica Uroš Lozar je zahteval povečanje učinkovitosti javnega sektorja, spodbujanje varčevanja v tretjem pokojninskem stebru ter spoštovanje fiskalnega pravila in zmanjšanje javnega dolga. Minister za finance Andrej Bertoncelj je zagotovil presežek sektorja država prihodnje leto in zmanjševanje javnega dolga s 70 na 66,6 odstotka BDP.
Slovenski proračun za prihodnje leto še ne dosega pričakovanj evropske komisije, pa je spomnil Manfred Bergmann, ki je na generalnem direktoratu za ekonomske in finančne zadeve pri evropski komisiji pristojen za Slovenijo: »Javne finance morajo upoštevati ekonomske cikle; v slabih časih je sprejemljiv primanjkljaj, ki ne dosega treh odstotkov BDP, v dobrih časih pa mora biti presežek. V Sloveniji so bili primanjkljaji previsoki, presežki pa prenizki.« Javne finance je treba po njegovem pripraviti na »prihodnjo recesijo, ki je za ovinkom«.
Zagotovitev delovne sile
Raziskava Evropske investicijske banke med podjetniki je pokazala, da je za podjetja največja ovira za investiranje v Sloveniji pomanjkanje delovne sile. Ta težava se je letos glede na lani še povečala in je večja kot v povprečju Evropske unije, je predstavil Bergmann: »Razmere na trgu dela so se izboljšale, vendar ima Slovenija težave z zaposlovanjem nizko kvalificirane delovne sile in starejših ljudi.«
Gospodarstveniki so zahtevali hitrejše vključevanje na trg dela in spodbude za podaljševanje delovne aktivnosti, usposabljanje za delo, vzpostavitev okolja za domače in tuje talente ter strategijo ekonomskih migracij z ukrepi za omejitev bega možganov in vračanje Slovencev iz tujine.
Državni sekretar na ministrstvu za delo Tilen Božič je omenjeno strategijo obljubil. Razmišljajo tudi o odprtju predstavništev v nekaterih tujih državah, ki bi tamkajšnje državljane pred prihodom na delo v Slovenijo izobrazila, tako da bi se hitreje vključili v tukajšnja sistem in delo.
Enostavno pridobivanje dovoljenj
Direktorica Varisa Lendava Sabina Sobočan pa je naštela potrebo po spremembi dohodninske lestvice za višje neto prejemke, davčne olajšave za digitalizacijo podjetij ter jasnost in enostavnost predpisov. Minister za okolje in prostor Jure Leben je poudaril, da morajo najprej zagotoviti varno okolje za zaposlene, ter obljubil skrajšanje postopkov za pridobitev okoljevarstvenih soglasij in dovoljenj ter gradbenih dovoljenj.
Med zahtevami gospodarstva so bili tudi razvoj trga kapitala z vsemi finančnimi instrumenti, pridobivanje zaupanja in sprememba regulative ter okrepitev menedžerskih praks.
Marjan Eberlinc, glavni direktor Plinovodov
Na začetku se je nakazovala nestabilnost zaradi pomanjkanja glasov. Vendar je vlada dosegla dobre rezultate in so na izredno dobri poti za dosego ciljev. Za naprej si želim stabilno gospodarsko okolje, znižanje DDV in morda davka na dobiček. Dosegli smo visoko raven socialnega stanja in je čas za analizo stanja, ker nas v prihodnje čaka manj stabilno okolje.
Na začetku se je nakazovala nestabilnost zaradi pomanjkanja glasov. Vendar je vlada dosegla dobre rezultate in so na izredno dobri poti za dosego ciljev. Za naprej si želim stabilno gospodarsko okolje, znižanje DDV in morda davka na dobiček. Dosegli smo visoko raven socialnega stanja in je čas za analizo stanja, ker nas v prihodnje čaka manj stabilno okolje.
Boštjan Gorjup, predsednik GZS
Od vlade pričakujemo stabilno okolje, da lahko razvijamo svoja podjetja, in podporo naši strategiji višje dodane vrednosti v smeri 60.000 evrov na zaposlenega, kar nam bo omogočilo boljši standard. Pričakujemo podporo strategiji pametne specializacije, ki bo razvijala projekte z nadpovprečno dodano vrednostjo – da se obseg teh poslov čim prej poveča. Vse to pa ne gre brez večjih vložkov podjetij in naših institucij, ki se financirajo iz državnega proračuna, v raziskave in razvoj. Celotna sredstva, ki jih vlagamo v raziskave in razvoj, so okrog dveh odstotkov BDP, Nemčija pa se že približuje štirim. Če hočemo dobiti to bitko z boljšimi, moramo ta zaostanek nadomestiti.
Od vlade pričakujemo stabilno okolje, da lahko razvijamo svoja podjetja, in podporo naši strategiji višje dodane vrednosti v smeri 60.000 evrov na zaposlenega, kar nam bo omogočilo boljši standard. Pričakujemo podporo strategiji pametne specializacije, ki bo razvijala projekte z nadpovprečno dodano vrednostjo – da se obseg teh poslov čim prej poveča. Vse to pa ne gre brez večjih vložkov podjetij in naših institucij, ki se financirajo iz državnega proračuna, v raziskave in razvoj. Celotna sredstva, ki jih vlagamo v raziskave in razvoj, so okrog dveh odstotkov BDP, Nemčija pa se že približuje štirim. Če hočemo dobiti to bitko z boljšimi, moramo ta zaostanek nadomestiti.
Lidija Jerkič, predsednica ZSSS
Cilji, postavljeni na vrhu gospodarstva do leta 2025, gredo v pravo smer, predvsem kar zadeva dvig dodane vrednosti na zaposlenega in dvig bruto plače. Od vlade pričakujemo davčne zakone, za najnižje plače nam je uspelo že kar nekaj postoriti, po oceni ZSSS pa bo treba nekaj narediti tudi za srednji razred, pri plačilih od 80 do 150 odstotkov minimalne plače. Tu pričakujemo, da se bo izpad, ki se bo na tem področju gotovo ustvaril, nadomestil z obremenitvami kapitala. Nesporno je, da je delo preveč obremenjeno, kapital pa premalo.
Cilji, postavljeni na vrhu gospodarstva do leta 2025, gredo v pravo smer, predvsem kar zadeva dvig dodane vrednosti na zaposlenega in dvig bruto plače. Od vlade pričakujemo davčne zakone, za najnižje plače nam je uspelo že kar nekaj postoriti, po oceni ZSSS pa bo treba nekaj narediti tudi za srednji razred, pri plačilih od 80 do 150 odstotkov minimalne plače. Tu pričakujemo, da se bo izpad, ki se bo na tem področju gotovo ustvaril, nadomestil z obremenitvami kapitala. Nesporno je, da je delo preveč obremenjeno, kapital pa premalo.
Sibil Svilan, predsednik uprave SID banke
Za nas, razvojne bankirje, je bistveno, da se Slovenija lahko pridruži državam, ki gredo zdaj zelo hitro naprej v razvoju, in vpelje krožno gospodarstvo. To pomeni, da upoštevamo prihodnje generacije in poskušamo vse surovine, produkte in oblike pripraviti, da bodo vzdržni. Drugo je tehnološki vidik. Slovenija mora dohiteti Nemčijo, Švico in druge države, ustrezneje mora črpati evropska sredstva in bolje porabiti domača sredstva za razvoj. SID banka tu poskuša storiti vse, kar je mogoče. Zadnja stvar, ki je ključna, je strategija, ki bi jasno nakazala, kje bo Slovenija leta 2025. Druge države imajo to jasno postavljeno.
Za nas, razvojne bankirje, je bistveno, da se Slovenija lahko pridruži državam, ki gredo zdaj zelo hitro naprej v razvoju, in vpelje krožno gospodarstvo. To pomeni, da upoštevamo prihodnje generacije in poskušamo vse surovine, produkte in oblike pripraviti, da bodo vzdržni. Drugo je tehnološki vidik. Slovenija mora dohiteti Nemčijo, Švico in druge države, ustrezneje mora črpati evropska sredstva in bolje porabiti domača sredstva za razvoj. SID banka tu poskuša storiti vse, kar je mogoče. Zadnja stvar, ki je ključna, je strategija, ki bi jasno nakazala, kje bo Slovenija leta 2025. Druge države imajo to jasno postavljeno.