Kakšna je prihodnost ekonomske politike v Sloveniji?

Ljubljana – Ljubljana – Medijska hiša Delo in Združenje Manager (ZM) sta v okviru letos začetega partnerstva v projektu Pogled 2019: Ekonomska politika Slovenije in družbena blaginja danes na Ekonomski fakulteti v Ljubljani pripravila tudi poslovni dogodek, na katerem bo predstavljena tudi publikacija Pogled 2019.




Ekonomska politika države ni nekaj abstraktnega, ampak zelo eksaktna politika z vplivom na družbeno blaginjo in s tem na kakovost življenja vsakega posameznika, je v uvodnem pozdravu med drugim poudaril odgovorni urednik Dela Uroš Urbas. In pri tem navedel podatke, da je Slovenija lani dosegla 85 odstotkov razvitosti EU, torej toliko kot smo dosegli ob vstopu v EU leta 2004. Poleg tega produktivnost slovenskega gospodarstva za petino zaostaja za povprečjem EU, medtem ko Avstrija to povprečje presega za petino. In zaključil, da slovenska politika premalo pozornost in odločnosti namenja učinkovitosti upravljanja z državnim premoženjem in javnim denarjem.

Izvršna direktorica Združenja Manager (ZM) Saša Mrak je pojasnila, da je ZM na pragu 30. obletnice delovanja in za pogled naprej potrebuje tudi pogled za nazaj. Zato so se tudi odločili za izdajo strokovne publikacije Pogled 2019 in dodala, da če želimo postati inovacijska družba in država potrebujemo večjo odprtost pogleda in sodelovanja.

Dekanja Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. Metka Tekavčič je med drugim izpostavila, da je ponosna na to, da se je EF uspela prebiti na letošnjo lestvico najboljših evropskih poslovnih šol, ki jo sestavlja Financial Times (FT). Med 95 uvrščenimi poslovnimi šolami zaseda 83 mesto. »In to je dokaz, da fakulteta dela dobro,« je dejala in dodala, da je EF na lestvico uvrščena prvič. Na lestvico pa se je uvrstila predvsem zaradi magistrskega študija managementa, ki ga uradno imenujejo magistrski študij poslovodenja in organizacije.



Glavni direktor Dela Andrej Kren je med drugim poudaril, da smo v Delu v sredo prvič objavili izbor preglednic in grafov Observatorija ZM, ki iz različnih vidikov prikazujejo trenutno sliko in razvoj slovenskega gospodarstva v ustreznih primerjavah, predvsem s povprečjem držav EU ali držav evro območja, in to v daljšem časovnem obdobju. Napovedal je, da bomo odslej v Delu četrtletno spremljali gospodarska gibanja in opozarjali na najpomembnejše spremembe, in sicer preko poročila Observatorija ZM, ki ga vodi prof. dr. Dušan Mramor. Na ta način bomo bralcem ponudili dodano vrednost, saj bodo ekonomski podatki prikazani na razumljiv način.

Predsednik ZM Aleksander Zalaznik je med drugim pojasnil, da so se v ZM veliko ukvarjali z vprašanjem, kakšen vpliv ima managment na blaginjo Slovenije in kako si lahko menedžerji izboljšamo vpliv in ugled. »Menedžerji delamo dobro, kar kažejo tudi rezultati, vendar se moramo kot družba bistveno izboljšati, da bomo postali še boljši.,« pravi Zalaznik. Dodal je, da v gospodarskem prostoru potrebujemo spremembe, da bomo premaknili Slovenijo v višjo prestavo. Kot družba se namreč premalo zavedamo, da je pot do ekonomske blaginje samo ena,  in ta vodi preko profitabilnega in rastočega gospodarstva.

»ZM želi s projektom Pogled vzpodbuditi razmišljanje in razpravo o potrebnih spremembah v družbi, ki  bi omogočile potrebno gospodarsko rast. Menedžerje pa vzpodbuditi k nadaljnjemu ambicioznemu vodenju družb, ki jih vodijo,« je še dejal Zalaznik.
 
Drago Kavšek, član uprave Intesa Sanpolo Bank, meni, da Pogledi prihajajo med nas v pravem trenutku. »Vse prevečkrat se oziroma na pretekla dogajanja, dandanes pa bolj kot kdajkoli v preteklosti velja, da je potrebno razumeti dogajanja izven našega okolja,« je dejal. Samo kot primer naj omenim družbe fintech, ki vsakodnevno spreminjajo bančno okolje in pogled naših komitentov na bančne storitve. »Tudi banke moramo drugače razumevati podjetja v sedanjem gospodarstvu, živimo v okolju novih ekonomskih paradigem. Razumevanje okolja okoli nas je ključnega pomena, da se temu prilagodimo in soustvarjamo nove priložnosti,« je še dejal Kavšek in dodal, da je njihova banka prisotna v več kot 40 državah sveta, zato so prepričani, da lahko soustvarjamo tudi v slovenskem gospodarstvu.



Podatki so pomembni za sprejemanje odločitev, pa poudarja Gabrijel Škof, predsednik uprave Adriatica Slovenice. »Vsi tukaj, ki se ukvarjamo z vodenjem vemo, da je merilo za uspeh več kot le samo številka. Zadovoljne stranke in zadovoljni zaposleni in lastniki so temelj uspeha.« In dodal, da je odlična uporabniška izkušnja dandanes zelo pomembna ter da bodo zaposleni strategijo zavarovalnice lahko uresničevali le, če bodo tudi sami zadovoljni. Po njegovih besedah jim bo publikacija Pogled 2019 v pomoč pri nadgradnji naše formule za uspeh.

Jurij Giacomelli, pobudnik Observatorija ZM in odgovorni urednik Pogleda 2019,  pa je med drugim poudaril, da želi ZM izpostaviti svoje zavedanje za odgovornost menedžerjev za učenje. Pogled izhaja iz prepričanja, da je nekje treba začeti.
 
Thomas Wieser, nekdanji predsednik Ekonomsko-finančnega odbora Evropske unije. »Veliko ljudi v Bruslju in Washingtonu meni, da Ima Italija najprej težave z gospodarsko rastjo, podrejeno pa imajo proračunske (fiskalne težave). Fiskalne težave ene države v monetarni uniji so skupna težava drugih držav zaradi tako imenovanega učinka prelivanja. Smo v zanimivem položaju, po eni strani smo Združene države Evrope, denimo glede na skupno monetarno politiko, na drugi strani, denimo pri varnosti, smo zgolj skupina 26 držav in ena, ki je tam še zgolj z eno nogo. Pred krizo smo 19 nacionalnih bančnih nadzornikov, zelo dragih, če gledam iz avstrijskega stališča, zdaj imamo skupnega. To področje bo v prihodnjem tednu doživelo nekaj korakov proti potrebnim reformam. Postaviti si  moramo cilje, kje bomo leta 2025 in k tem ciljem strmeti. Potem potrebujemo delujoče institucije, ki nam bodo pri tej poti pomagale, Nizozemska in Švedska sta denimo primer dobro delujočih institucij.«

Ali Žerdin, urednik Sobotne priloge Dela,  se je pri razpravi o družbenem napredku, blaginji in prosvetljenem voditeljstvu ozrl v zgodovino ter se pri tem ozrl na metaforo Gambita, žrtvujemo material/figuro, da dobimo pozicijsko prednost. Spomnil je na Chicago in dejstvo, da je bil 7 let po spopadu med delavci in policijo ustanovljen National Civic Federation (NCF) kot forum dialoga med kapitalom, delom in javno-akademsko v letu 1900. Ustanovitev NCF je začetek prosvetljene gospodarske elite. Gospodarska elita sicer še vedno zasleduje lastne interese, vendar to počne na prosvetljen način, ko misli na dolgoročne koristi gospodarstva kot celote, ne pa le na kratkoročne koristi posamične korporacije.



Žerdin je pojasnil, kaj je prosvetljena gospodarska elita razumela. In sicer, da je revolucija realna nevarnost (Chicago 1886), da socialni dialog zmanjšuje nevarnost revolucije, da produkcija potrebuje potrošnika, zaradi česar mora biti delavec dovolj plačan, da bo tudi potrošnik. Razumela je tudi, da socialna država ni nujno zlo, da produkcija potrebuje družbeno reprodukcijo, to pomeni vlaganje v izobraževanje delovne sile in da so potrebne socialne pravice (bolniške, pokojnine). Zatem je navedel nekaj oseb, ki so jih v začetku 20. stoletja »zmerjali z besedo tajkuni« in ki so potem prešli od tajkuna do filantropa: to so John Davison Rockefeller Jr., sin naftnega mogotca, ki je skupaj z ženo postavil muzej sodobne umetnosti MoMA, pa Andrew Carnegie (jeklarstvo, železnice), ki je  vložil v 2500 knjižnic, tudi v beograjsko knjižnico; pa George F. Baker, ki je investiral v izobraževanje, Harvard Bussines School.

V 30. letih je nastopila kriza, Franklin D. Roosevelt je zato sklenil narediti New Deal. Ta je bil možen, ker ga je podprl prosvetljeni del gospodarske elite, zbran v Business Advisory Council. Prosvetljeni del menedžmenta so direktorji, ki imajo boljši pregled nad celotno sliko, to pa zato, ker sedijo v večih upravnih odborih. Dolgoročno je koncept države blaginje celotni zahodni civilizaciji prinesel tri desetletja neslutenega napredka- In tudi ko so se stvari zalomile, je leta 1983 v obdobju rekordnega računskega primanjkljaja v ZDA, organizacija Business Roundtable sprejela priporočilo, naj vlada dvigne davke, da prepreči zlom. V 21. stoletju pa imamo težavo, ker v centru svetovnega kapitalizma leta 1983 tega priporočila o dvigu davkov ne sprejme.

Kaj pa Slovenija? Ob višjih investicijah v znanstveno oz. visokošolsko sfero bi bil razvojni preboj močnejši, je menil Žerdin. In dodal, da bi koalicija kreativnih in inovativnih nas lahko z raketo ponesla naprej.