Tiskane izdaje
Navada je železna srajca, ki jo nosi večina potrošnikov, ne glede na to, od kod prihajajo. Svež je še spomin na čase, ko so, eni bolj, drugi manj, pohlepno posegali po plastičnih vrečkah, ki so jim bile prosto na voljo na blagajni – pa še eno za povrh, za vsak primer. Po par minutah, kolikor so jim v povprečju služile, so jih zavrgli. In s praktično neuničljivo plastiko zasvinjali planet.
Kampanja »Imam svojo vrečko!« se osredotoča na ozaveščanje otrok in mladine.
Proti taki praksi so se dvignile institucije, ki skrbijo za okolje, znanstveniki, ki proučujejo življenjske pogoje in kukajo v prihodnost, nenazadnje pa tudi trgovci, ki so pomembni distributerji tovrstnih pripomočkov. Trgovci so tisti, ki lahko najbolj priškrnejo vrata pretirani uporabi plastičnih vrečk (kar jim nalaga tudi zakonodaja). Slačenje železne srajce pa terja postopnost, potrpežljivost in pametno argumentacijo, sicer je tako kot z vsako boniteto: kupec hitro pomisli, da mu je bilo vzeto nekaj, kar mu pripada. A cilj – ohranitev okolja za naše otroke in vnuke – opravičuje sredstva.
Zastavica pade januarja 2019
Kampanje, ki jih spodbujajo evropske direktive, potekajo po vsej EU in preraščajo v omejevanje uporabe plastičnih vrečk. Prvega januarja 2019 bo po črki uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo začela veljati prepoved ponujanja brezplačnih lahkih plastičnih nosilnih vrečk potrošnikom na vseh prodajnih mestih – razen zelo lahkih plastičnih nosilnih vrečk, ki služijo izključno za primarno embalažo živil, ki niso predpakirana (na primer sadje, zelenjava, sveži mesni izdelki). Sicer pa so največji problem lahke nosilne plastične vrečke (debeline pod 50 mikroni), ki jih običajno takoj po prvi uporabi zavržemo, največkrat celo med organske odpadke.
Tudi slovenski trgovci oziroma njihova krovna zbornica so se pridružili septembrski kampanji ministrstva za okolje in prostor »Imam svojo vrečko!«. S kampanjo se prek prodajnih kanalov obračajo zlasti na otroke in mladino, ozaveščajo jih o uničujočem vplivu omenjene razvade na okolje, v katerem živijo, in na celotni ekosistem. Kampanja se je začela 1. septembra, prisotna pa bo v vseh slovenskih osnovnih šolah skozi vse šolsko leto. Pri mladi generaciji, pa tudi pri vseh, ki naj bi ji bili za zgled, želi povečati prepoznavnost problema in posledic onesnaževanja ter obremenjevanja okolja z lahkimi plastičnimi nosilnimi vrečkami ter s tem spodbuditi trajno zmanjšanje potrošnje teh vrečk.
Udeleženci kampanje so pripravili ozaveščevalno zgibanko in plakat. Tiskovine Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) ponuja že ves september svojim članom prek različnih poslovnih dogodkov in srečanj, dostopne so v zborničnem glasilu »T-Informacije«, za širšo javnost pa na zbornični spletni strani.
Cilj je stvarno dosegljiv
Na TZS menijo, da bo kampanja prispevala k zmanjšanju potrošnje lahkih plastičnih nosilnih vrečk pod 90 takih vrečk na prebivalca do konca leta 2019, do leta 2025 pa bi lahko letna raven potrošnje lahkih plastičnih vrečk bila pod 40 takšnih vrečk na prebivalca, kar je tudi okoljski cilj. Sicer pa Slovenija v evropskem merilu porabi manj in reciklira več vrečk, kar pomeni, da lahko doseže zastavljene okoljske cilje.
Slovenija v primerjavi z EU porabi manjši in reciklira večji delež plastičnih vrečk.
Kot poudarja predsednica TZS Mariča Lah, pa trgovci tudi sicer z embalažo in odpadno embalažo ravnajo družbeno odgovorno. Vključeni so v različne sheme ravnanja z odpadki, na primer v shemo ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo, shemo ravnanja z odpadnimi gumami, izrabljenimi vozili, baterijami in akumulatorji ter gradbenimi odpadki, pri investicijah pa uporabljajo ekološko sprejemljivejše materiale. Izvršna direktorica TZS Mija Lapornik dodaja, da je treba skrbno ravnati tudi z ostalo embalažo, odslužene vrečke reciklirati, potrošnikom pa ponujati tudi alternativo: laže razgradljive vrečke za večkratno uporabo. Te so že postale stalnica pri vsakodnevnih nakupih.
Konkurenca tudi v eko pristopu
Ekološka odgovornost čedalje močneje preveva poslovno politiko trgovskih podjetij. V Sparu Slovenija, ki tudi sodeluje v omenjeni kampanji, delujejo in razmišljajo »ekologično«. Kupcem ponujajo bio razgradljive vrečke iz koruznega škroba, ki se lahko kompostirajo in razgradijo na do okolja prijazen način, lani so sodelovali v akciji Očistimo reke. Mercator je z ozaveščanjem o odgovornem odnosu do okolja začel že pred desetletjem in je še zdaj med najbolj dejavnimi ponudniki na trgu. Opozarja pa, da imajo tudi druge nosilne vrečke, npr. papirne, biološko razgradljive, tekstilne, negativne vplive na okolje. Za kakovosten premik na bolje, pravijo v Mercatorju, moramo pomembno zmanjševati količine embalaže, ne le zamenjati en material za drugega.
V Petrolu že teče preoblikovanje v trajnostno energetsko družbo, zato z različnimi ukrepi zmanjšujejo obremenjevanje okolja, tudi s sodelovanjem v kampanji »Imam svojo vrečko!«. V Hofru poudarjajo, da je ključno spreminjanje nakupovalnih navad. K temu spodbujajo kupce tudi s trajnostno vrečko Manj je v(r)eč, pri čemer 5 centov od vsake prodane vrečke namenjajo Ekologom brez meja in projektu Očistimo Slovenijo.
