Janez Janša: Zagon nekaterih dejavnosti morda po veliki noči

Predsednik vlade Janez Janša je dal izjavo o stanju v državi v času epidemije in o postopnem aktiviranju gospodarskih panog.

Objavljeno
07. april 2020 18.45
Posodobljeno
07. april 2020 19.45
Janez Janša je spregovoril o postopnem aktiviranju gospodarskih panog. FOTO:Jože Suhadolnik/Delo
Nekateri omejitveni ukrepi se bodo lahko ob predhodni izpolnitvi nekaterih pogojev začeli sproščati že s prihodnjim torkom, je povedal predsednik vlade Janez Janša. Povedal je, da preučujejo možnost postopnega zagona nekaterih proizvodnih dejavnosti in dela storitev, trgovine in prometa, kjer je dejavnost mogoče opravljati na varno razdalji, razkuževati roke in uporabljati zaščitne maske.





Poleg tega bo mogoče ob nadaljnjem umirjanju epidemije, razširjenem testiranju na kritičnih točkah, kot so domovi za starejše, in ob boljšem nadzoru okužb, sčasoma sprostiti nekatere omejitve gibanja. Vendar se moramo ob tem zavedati neizpodbitnega dejstva, da je alternativa ohlapnega nadzora nad virom okužbe zgolj drastično omejevanje stikov vseh, je poudaril Janša.

»Nekaterih ukrepov ne moremo sproščati tako hitro kot države, ki so na epidemijo reagirale dneve ali tedne pred nami in so bile nanjo institucionalno pripravljene,« je dodal.
 

Uveljavitev drugega paketa še ta mesec


Ker je državni zbor podprl spremembe referendumske zakonodaje, obstaja realna možnost, da drugi protikorona paket uveljavimo še pred koncem tega meseca, je povedal Janša. Po njegovih besedah pa do nepotrebnih zamud prihaja pri uveljavitvi prvega protizakonskega zakona, vendar bo ta uveljavljen.
 

Tehta se prihodnost evra in Unije


Janša je bil kritičen do Evropske unije: »Od Evropske unije nismo dobili niti ene maske, ventilatorja, zaščitne opreme, niti eno skupno naročilo še ni bilo končano z eno samo dobavo. Zanesemo se lahko le nase in prijatelje v regiji.«

Evropska centralna banka in Evropska komisija sta hitreje odreagirali kot v zadnji krizi. »Vendar ključni instrument koronaobveznica, ki bi omogočal financiranje odprave posledic epidemije po zmerni ceni in brez pritiska na javni dolg držav, še vedno nima zadostne podpore najbogatejših držav članic Evropske unije. Na tej točki se tehta prihodnost skupne valute in Evropske unije,« je dejal. »Zato se moramo še posebej zavedati, da bomo morali ves denar, ki smo si ga in si ga bomo sposodili, nekoč vrniti.«