Tiskane izdaje
»Kotacija v Londonu pomeni poseben privilegij, ker prinaša dostop do globalnih investitorjev in svetovne finančne industrije,« je ob tej priložnosti povedal predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak.
Model privatizacije NLB je sicer po njegovem lahko model za celotno regijo. NLB je zdaj v zelo dobri kondiciji, plačala je prve dividende, rezultati so v skladu s pričakovanji. Regija ostaja Slovenija in Zahodni Balkan, kjer se nameravajo še širiti. Potencialni trg je tudi Albanija, nameravajo okrepiti tudi svojo prisotnost v Srbiji: načrtujejo namreč nakup druge največje srbske banke Komercijalne banke iz Beograda. Ostajajo regionalni specialist in so edina od mednarodnih skupin s sedežem v tej regiji.
Za NLB s prodajo NLB Vite padejo vse zaveze in omejitve, zato načrtujejo, da bodo v začetku prihodnjega leta spet začeli opravljati lizinške posle in dejavnost faktoringa (odkupa terjatev).
Na Londonski borzi je bilo od začetka kotacije 14. novembra lani opravljenih za skoraj 180 milijonov evrov trgovanja z globalnimi potrdili o lastništvu (GDR) NLB. Cena delnice je sicer variirala, danes pa znaša 55 evrov, kar je nekaj več kot ob začetku kotacije lani (51,50 evra).
V NLB sicer načrtujejo izdajo podrejenih obveznic in v sodelovanju z UBS Investment Bank pripravljajo vrsto srečanj z vlagatelji v obveznice po Evropi med 6. in 8. novembrom. Če bodo tržne razmere dopuščale, bodo izdali podrejene obveznice, predvidoma v vrednosti do 200 milijonov evrov z dospelostjo čez deset let in možnostjo predčasnega odpoklica po petih letih. Obveznice bodo ponujene dobro poučenim vlagateljem zunaj Združenih držav Amerike.
Na Londonski borzi ocenjujejo, da je NLB v težavnih razmerah na trgih, od brexita do trgovinskih napetosti, pritegnila zelo širok nabor kakovostnih investitorjev. Skoraj polovica jih je s sedežem v Združenem kraljestvu, veliko jih je tudi iz Amerike in drugih delov sveta, kar kaže, da obstaja zanimanje za NLB in regijo, kjer deluje.
Brodnjak kritičen do omejevanja posojil.
Brodnjak še povedal, da imajo banke zdaj rekordno likvidnost, gospodarstvo pa kljub zgodovinsko najnižjim obrestnim meram in dostopnosti denarja še vedno ne investira.
»Zdaj bomo pa z ukrepi za omejevanje financiranja prebivalstva še dodatno zajedli v ta osnovni segment poslovanja, ki smo ga banke dobro opravljale tudi najslabših časih, ko je bilo brezposelnih v Sloveniji dvakrat več. Razumem, da se moramo obnašati odgovorno in proaktivno upravljati z bodočimi tveganji, a zadnje omejitve Banke Slovenije posegajo v slovensko življenje na način, ki je po presoji bank preveč radikalen. Gre za to, da danes upokojenec s povprečno pokojno ne more dobiti kredita, družina s povprečnimi prejemki pa v Ljubljani ne more kupiti ene sobe, kaj šele garsonjere. To ni normalno in primerno in o tem se bo treba pogovarjati.«
