Zaupanje potrošnikov je bilo nazadnje tako nizko pred dobrimi tremi leti, upada proti dolgoletnemu povprečju, zgolj novembra pa je na njegovo zmanjšanje daleč najbolj vplivala skrb zaradi (ne)primernosti trenutnih gospodarskih razmer za večje nakupe, pa tudi zaradi gospodarskega stanja v zadnjih 12 mesecih in neugodnih razmer za varčevanje. Težko je reči, koliko je k takemu sentimentu potrošnikov prispeval ukrep Banke Slovenije (BS). Da bo zaviral konjunkturo, pa je neizpodbitno dejstvo.
Omejitev kreditiranja prebivalstva bo negativno vplivala na konjunkturo.
Spomnimo: 1. novembra je začel veljati sklep BS, ki skrajšuje ročnost potrošniških kreditov na največ sedem let in omejuje razmerje med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca. Temu mora po plačilu anuitete na mesec ostati vsaj 674 evrov oziroma 715 evrov po 1. januarju 2020, ta znesek pa se sorazmerno poveča za vsakega vzdrževanega družinskega člana. Večjo zmernost pri kreditiranju, posebej potrošniškem, je sicer BS bankam priporočala že prej, ker priporočilo ni zaleglo in ker se gospodarski cikel obrača navzdol in povečuje tveganja, pa ga je bančna nadzornica preoblikovala v zavezujoči sklep in omejila tudi stanovanjske kredite.
Nesorazmeren in pretiran
Ukrep je doživel močan odpor, ne le v gospodarstvu in med potrošniki, ampak tudi v bančnem cehu in politiki. V Trgovinski zbornici Slovenije se strinjajo, da je treba napovedano ohlajanje gospodarstva in posledična tveganja pri kreditiranju prebivalstva jemati resno, kljub temu pa se strinjajo z večino, da je makrobonitetni ukrep BS nesorazmeren in pretiran. Predvsem (po novem zavezujoče) določilo o upoštevanju družinskih članov pri izračunu zneska, ki mora na mesec ostati kreditojemalcu, bo odvrnilo veliko komitentov, po ocenah TZS večji del slovenske populacije ne bo imel več dostopa do potrošniškega kredita.
Kaj se bo zgodilo? Predsednica TZS Mariča Lah pojasnjuje: »Zaradi slabših možnosti financiranja nakupov je v trgovinski dejavnosti pričakovati negativne učinke ukrepa BS. V trgovini se potrošniški krediti uporabljajo predvsem za nakup trajnejših dobrin, kot so na primer stanovanjska oprema, gradbeni material, gospodinjski aparati, bela tehnika in tehnični proizvodi, ki jih potrebuje vsak dom oziroma gospodinjstvo. Tovrstni krediti namreč omogočajo, da se finančno breme teh nakupov razporedi skozi daljše obdobje, ki pa običajno ne presega ročnosti iz sklepa BS, kar omogoča tudi vmesne nakupe drugih dobrin in storitev za prosti čas.« Zaostritev bo zmanjšala tudi obseg stanovanjskih kreditov, to pa bo skrčilo prodajo opreme za gospodinjstvo in gradbenih izdelkov.
V TZS zato predlagajo, naj BS spremeni ukrep tako, da bo ublažila njegove negativne posledice na obseg potrošnje in kakovost življenja ljudi. Trgovci s tehničnim blagom in trajnejšimi dobrinami v praksi že opažajo spremembe v razpoloženju potrošnikov in
Trgovci razumejo previdnost BS, a se jim zdi ukrep nesorazmeren.
upad njihove kreditne sposobnosti, zato ocenjujejo, da se utegne prodaja v teh blagovnih skupinah zmanjšati celo do 20 odstotkov.Obstaja pa druga, za slovensko gospodarstvo neugodna alternativa: skok čez mejo. Kupci bodo najemali potrošniške kredite v sosednjih državah, kjer nimajo takih omejitev, kot so pri nas. Še bolj skrb vzbujajoče pa je, da se bo povpraševanje po potrošniških kreditih prelilo na neregulirani sivi trg, k nebančnim finančnim ponudnikom, kjer se zaradi nepreglednosti lahko znova razmahne oderuštvo.
Preberite tudi:
Osebe z nizkimi dohodki že zdaj brez kredita
Šarec: »Na Banki Slovenije nimajo stika z realnostjo in z ljudmi«
Osebe z nizkimi dohodki že zdaj brez kredita
Šarec: »Na Banki Slovenije nimajo stika z realnostjo in z ljudmi«
Mariča Lah poudarja, da bi se bilo smiselno pred uveljavitvijo ukrepa pogovoriti z vsemi deležniki in proučiti njegove potencialne učinke v praksi. »Zasebna potrošnja ima namreč ugoden vpliv tako na prilive od davka na dodano vrednost v državni proračun kot tudi na gospodarsko rast, kar je še posebej pomembno v času, ko Slovenija dosega zrelo fazo gospodarskega cikla z umirjanjem gospodarske rasti pod vplivi mednarodnega okolja.«
Kaj pravijo trgovci
In kaj si o ukrepu mislijo posamezni trgovci, zlasti tisti s trajnimi dobrinami? Ali lahko »vskočijo« namesto bank in okrepijo prodajo na obroke (pod ugodnimi pogoji ali celo brezobrestno)? Tisti, ki bodo prvi ponudili roko potrošnikom, bodo lahko premešali karte na trgu.
V Lesnini so prepričani, da zaradi sprejetega makrobonitetnega ukrepa BS precejšen del prebivalstva ne bo imel več dostopa do potrošniškega kreditiranja. Možnosti za financiranje nakupov na primer z namenskimi blagovnimi krediti za nakup stanovanjske opreme se bodo vsekakor skrčile. Neizogibna posledica bo zmanjšanje prodaje v njihovih prodajalnah. »V
Nekateri bodo razvijali financiranje skupaj s pogodbenimi partnerji.
vmesnem času,« pravijo, »dokler država državljanom ne bo ponudila alternativnih virov financiranja, bomo v naših poslovalnicah še naprej razvijali financiranje, ki ga ponujamo skupaj z našimi pogodbenimi partnerji.«»Pričakujemo, da bo ukrep pomembno vplival na razpoloženje kupcev, to pa bo vplivalo tudi na povpraševanje in prodajo,« pa poudarjajo v Big Bangu. Upajo sicer, da neposredno pri odobravanju kreditov ne bo zapletov, ker bodo namesto bank aktivnejši drugi ponudniki kreditov oziroma lizinga, gotovo pa se bo nekoliko zmanjšalo zanimanje za obročno odplačevanje. »Za zdaj še ne moremo oceniti finančnega učinka tega ukrepa. Na prodajo bele tehnike bo vplivalo tudi zmanjšanje prodaje stanovanj, kar bo predvidoma posledica ukrepa Banke Slovenije.«
V Merkurju trgovini letos opažajo rast potrošniških kreditov in obročnih nakupov. V praksi se v trgovinski dejavnosti potrošniški krediti uporabljajo predvsem za nakup trajnih dobrin večjih vrednosti, na primer stanovanjske opreme in gospodinjskih ter tehničnih proizvodov za dom. »Ker uporabljamo različne oblike in možnosti financiranja nakupov, trenutno ne pričakujemo bistvenih odstopanj zaradi novih pravil. Budno sicer spremljamo napovedi o ohlajanju gospodarstva, da lahko po potrebi ukrepamo pri obvladovanju morebitnih povečanih tveganj, povezanih s potrošniškim kreditiranjem prebivalstva v prihodnje,« so sklenili.