Splošna plovba z novimi šefi prodaja premoženje

Kaj bo z ladjami, poslovnimi stavbami in Primorskimi novicami? – Kmalu odločitev ustavnega sodišča

Objavljeno
08. marec 2019 08.00
Posodobljeno
08. marec 2019 08.45
Rok Hladnik je odstopil zaradi razhajanj pogledov na reševanje Splošne plovbe.
Portorož – Rok Hladnik od 3. marca ni več prokurist Splošne plovbe Portorož, njegov mesto je kot namestnik predsednika uprave prevzel Boris Vidmar, dolgoletni tehnični direktor v Splošni plovbi. Nemški lastnik za 8,7 milijona evrov prodaja portoroške nepremičnine. Vsi čakajo na skorajšnjo odločitev ustavnega sodišča o zakonu o davku na tonažo, ki bi lahko bila sprejeta že prihodnji teden.

Portoroška ladjarska družba, ki je že 12 let v večinski lasti nemškega ladjarja Petra Döhleja, je iz meseca v mesec v večjih težavah. To se kaže tudi v kadrovskih menjavah v zadnjih mesecih. Sredi decembra je s položaja predsednika uprave odstopil Jochen Döhle, ki je tudi največji lastnik Splošne plovbe, in na svoje mesto imenoval zaupnega sodelavca iz svojega dolgoletnega podjetja v Južni Ameriki. Predsednik uprave je postal Claudio Manuel Aguayo Herrera. Zakaj je na začetku marca odstopil Rok Hladnik, ne komentirata ne Jochen Döhle ne Rok Hladnik. Neuradno izvemo le, da je Hladnik odstopil na lastno željo zaradi več razhajanj pri reševanju poslovanja Splošne plovbe med njim in lastnikom. Rok Hladnik, ki je predsednik Kluba gospodarstvenikov slovenske Istre, je zdaj na čakanju na novo priložnost in občasno svetuje zasebnemu podjetju.

image
Splošna plovba upravlja štiri ladje nemškega lastnika in je zato samo delno odgovorna za dolgove hčerinske družbe Genshipping Monrovia. Foto Blaž Samec

 

Sporno določilo o reinvestiranju kupnine


Genshipping Co. Monrovia je davčna zavezanka, od katere Furs zahteva 6,3 milijona evrov na račun spornega zakona o davku na tonažo oziroma prodanih petih ladij Genshippinga. Slovenija ima edina v Evropi v tem zakonu določilo, po katerem se celotna kupnina od prodanih ladij šteje za dobiček, če te kupnine ne reinvestira v nakup novih ladij. Znesek se z leti povečuje, saj je portoroški ladjar pozneje prodal še nekaj ladij, za katere postaja podjetje po tem strogem zakonu, ki zahteva reinvestiranje, vsako leto bolj zadolženo do slovenske države.

6,3
milijona evrov davka je bil dolžen Genshipping


Splošna plovba je lani ustavnemu sodišču podala pobudo za spremembo spornega določila o reinvestiranju kupnine od prodanih ladij in zahtevo za začasno odredbo. Ustavno sodišče je 7. februarja primer že obravnavalo, vendar sklepa še ni sprejelo.
 

Nad premoženje Genshippinga ali Plovbe?


»Neodločenost sodišča precej pripomore k nazadovanju poslovanja Genshippinga,« nam je odgovoril Jochen Döhle. Podjetje je imelo v preteklosti 20 ladij, zdaj jih ima šest. »Splošna plovba ladij nima, upravlja pa štiri, ki so last njenega nemškega lastnika. Plovba je samo delno odgovorna za dolgove hčerinske družbe Genshipping Monrovia,« je odgovoril Jochen Döhle. Davčni zavezanec v tem primeru je Genshipping, zato bi Furs lahko poskušal zaseči njegovo premoženje, toda to mu menda ne more uspeti, saj imajo vse Genshippingove ladje vpisane hipoteke bank upnic, ki so posodile denar za njihov nakup. V primeru Fursove zahteve po zasežbi premoženja bi nastopile kot prednostni upnik, Genshipping pa bi moral razglasiti insolventnost.
Pri tem se pojavlja nejasnost, ali bi Furs lahko zasegel premoženje Splošne plovbe kot matične družbe. Furs nam niti teoretično ni želel odgovarjati o tej strokovni dilemi. Davčni strokovnjak Ivan Simič meni, da te zahteve Furs ne bi mogel uveljaviti, razen če je Splošna plovba v zvezi s poslovanjem Genshippinga podala določena poroštva.

image
Poslovna stavba Sploššne plovbe Portorož je naprodaj. Foto Blaž Samec


Agencija Rocco Nepremičnine že dolgo prodaja poslovno stavbo Splošne plovbe v Portorožu, ki jo je sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja zasnoval arhitekt Janez Kobe (5437 kvadratnih metrov) in stanovanjsko vilo (320 kvadratnih metrov) z večjim zemljiščem. Za oboje skupaj Splošna plovba zahteva 8,7 milijona evrov. Tako ceno bo težko doseči, če v piranski občini ne bodo sprejeli spremembe prostorskega načrta.

Jochen Döhle je odgovoril, da se še ni odločil o prodaji približno 52-odstotnega deleža Primorskih novic. Kaže, da je v zadnjem času prejel nekaj ponudb, vendar so odločitve o usodi medijev bolj negotove.