Statistika dokazuje, da je kriza boleče zavrla trgovsko dejavnost

Gospodarska kriza, ki je posledica pandemije covida-19, je globoko zarezala tudi v dejavnost trgovine na drobno, tako v Sloveniji kot po svetu. Upad je bil od države do države različen. Po podatkih Eurostata so bili prihodki v trgovini na drobno v prvem letošnjem polletju v primerjavi z lanskim v evropski sedemindvajseterici nižji za 2,3, v Sloveniji pa za 2,8 odstotka. Če letošnje prvo polletje primerjamo z istim obdobjem leta 2008, je EU27 bistveno na boljšem kot Slovenija: kljub vsemu je dosegla 8,3-odstotno rast, medtem ko je ostala slovenska trgovina kar 8,4 odstotka pod ravnjo izpred 12 let.

Sicer pa trgovina deli usodo celotnega gospodarstva. Maja in junija se je po močnem aprilskem upadu gospodarska aktivnost začela popravljati, a je bila konec junija še vedno na precej nižjih ravneh kot lani v tem času. Kriza je najbolj prizadela storitvene dejavnosti.

Polovico manjša trgovina z vozili

Najbolj občuten je upad prihodkov v trgovini, če tekoče podatke primerjamo z lanskimi. Največji zdrs na letni ravni je bil aprila. Tedaj je slovenska trgovina na drobno v celoti dosegla 26,9 odstotka nižje realne prihodke kot lanskega aprila. Najslabše jo je odnesla trgovina z motornimi vozili (v tej časovni primerjavi je upadla za kar 58,4 odstotka). Trgovina na drobno z neživili je prihodke skrčila za 26,7 odstotka, od tega najbolj trgovina s tekstilom v specializiranih prodajalnah (za 85,2 odstotka). Nasprotno pa je močno zrasla dejavnost trgovine po pošti in internetu (za 61,2 odstotka).

Podatki Sursa za šest mesecev še niso v celoti na voljo, razlike glede na leto 2019 pa so nekoliko manjše. Kakor ugotavljajo v Trgovinski zbornici Slovenije, je v tem obdobju glede na prvo lansko polletje najbolj opešala prodaja motornih vozil (za 21,1 odstotka). Prihodki so se znižali tudi v trgovini na drobno z neživili (za 4,5 odstotka), zvišali pa so se v trgovini na drobno po pošti in internetu (za 38,4 odstotka).



Po statističnih podatkih za leto 2018 so največ, kar 23,1 odstotka, prihodkov trgovci ustvarili s prodajo hrane in pijače. Po deležu sledijo osebna vozila in oprema (17,4 odstotka), energenti in motorna goriva (16,6 odstotka), zdravila, medicinski pripomočki in kozmetika (9,2 odstotka), oblačila in obutev, gradbeni material, tobak, električni aparati, oprema za dom …

Kar zadeva kupno moč, se je leta 2019 nadaljeval pozitiven trend, saj se je Slovenija po kazalniku BDP na prebivalca še nekoliko približala povprečju EU27. Za najvišjo vrednostjo iz leta 2008 (91 odstotkov povprečja EU27) je leta 2019 zaostajala še za tri odstotne točke.

Kot je razbrati iz letnih poročil Ajpesa za leto 2019, so se prihodki od prodaje v letu 2019 glede na leto 2018 na ravni celotnega gospodarstva povišali za 2,8 odstotka, v trgovini pa za 0,6 odstotka.

Razmah spletne prodaje se nadaljuje

Lani se je nadaljeval tudi razmah spletne trgovine. Po podatkih Eurostata se je tako delež posameznikov, ki so v preteklih 12 mesecih opravili nakup po spletu, leta 2019 na ravni EU povečal na 60 odstotkov, v Sloveniji pa na 56 odstotkov. Deleži e-potrošnikov so še večji, če gledamo samo uporabnike interneta. Teh je na ravni EU 68 odstotkov, v Sloveniji pa 66 odstotkov.



Potrošniki po spletu največ kupujejo oblačila in športno opremo, vplačujejo potovanja in počitniške nastanitve. Iz podatkov o državi izvora prodajalca je razvidno, da tako na ravni EU kot v Sloveniji največ e-potrošnikov opravi nakup od prodajalca v nacionalni državi, narašča pa delež e-nakupov od prodajalcev iz druge države članice EU ali zunaj EU.

Razlogi, zaradi katerih nekateri kupci še vedno raje zavijejo v fizično trgovino, ostajajo enaki. Kot prvo, nakup raje opravijo osebno, ker tako lahko izdelek vidijo, otipajo, pomerijo številni čutijo lojalnost do izbranega fizičnega trgovca ali jim je to preprosto moč navade. Od nakupovanja prek spleta jih odvrača tudi zaskrbljenost zaradi varnosti plačil, pomanjkanje potrebnih digitalnih veščin ali strah, da bo zaškripalo pri dostavi.
 

Predlog: odpustki pri najemninah

Če se vrnemo k aktualnemu dogajanju: kot poudarja izvršna direktorica Trgovinske zbornice Slovenije Mija Lapornik, je morala trgovina z neživili po vladnem odloku čez noč zapreti prodajalne, kar je za ta del trgovinske dejavnosti pomenilo izpad celotnih prihodkov od prodaje v prodajalnah v tem obdobju, medtem ko so davke morali plačevati.

Eno najbolj kritičnih področij so bile poslovne najemnine. »Zato menimo, da nas podobne situacije v prihodnje nikakor ne bi več smele presenetiti tako kot v primeru covida-19,« je poudarila Lapornikova. »S stališča trgovinske dejavnosti je ključno, da se na ravni sistemske zakonodaje enakomerneje porazdelijo tveganja in bremena med najemnikom in najemodajalcem.

TZS je ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo že posredovala v proučitev predlog, da se tudi v slovensko sistemsko zakonodajo povzame ureditev, primerljiva z avstrijsko, po kateri v času razglašene epidemije najemnik ni dolžan plačati najemnine, najemodajalec v poslovnem prostoru pa ni dolžan izvajati rednih vzdrževalnih del. Podobna rešitev je že bila v preteklosti vključena v staro slovensko zakonodajo, ko so kužne bolezni pomenile relevantno okoliščino, covid-19 pa je pokazal, da moramo tudi v modernem času to okoliščino še kako upoštevati.« Končni vpliv krize bo po besedah sogovornice odvisen tudi od ukrepov za pomoč gospodarstvu.

O tem, kako je trgovina preživela čas krize zaradi koronavirusa in kakšna bo njena prihodnost po njem, bo govor na letošnji 14. strateški konferenci o trgovini. Ker je nepričakovani virus dodobra pretresel trgovino in njene zaposlene, dobavitelje in kupce, je trgovski vsakdan postal v vseh pogledih popolnoma drugačen. V ospredju so tehnologije in storitve, in tudi tokratni dogodek, ki je najpomembnejši za celotno dejavnost, bo letos (21. oktobra) prvič on-line.