Stavka bi imela posledice za poslovanje naših strank

Ljubljana – Torek, ko je napovedana stavka zaposlenih na Pošti Slovenije – z njo bi se ustavil celoten poštni promet, vključno z dostavo dela časopisov –, je vse bliže. Sindikalisti bodo svojo odločitev povedali na tiskovni konferenci v ponedeljek, mi pa smo se z Borisom Novakom, generalnim direktorjem Pošte pogovarjali o tem, koliko in kakšne storitve lahko pričakujejo partnerji Pošte in posledično občani.

Kolikšna je verjetnost stavke? Ali že poteka bela stavka?

Trenutno se intenzivno pogajamo. Pošta tudi po napovedi stavke obeh reprezentativnih sindikatov za 19. februar 2019 nadaljuje socialni dialog in si prizadeva, da bi dosegla dogovor, da stavke ne bo.

Kje so točke nestrinjanja? Kakšen finančni učinek imajo zahteve sindikata?

Vsi se strinjamo o uvedbi ukrepov, ki vplivajo na izboljšane pogoje dela ter materialnega položaja zaposlenih v Pošti, le da imamo s sindikatoma drugačen pogled na obseg in dinamiko njihovega izvajanja, kar pa je povezano s stroški poslovanja družbe. Podrobnosti pa med pogajanji v skladu z dogovorom s sindikatoma ne moremo razkrivati.

Kaj boste med stavko raznašali in česa ne? Ali bodo naročniki, ki jim pošta dostavlja časopis, tega dobili? Kaj pa paketi?

Skladno z zakonom o poštnih storitvah in zakonom o stavki morajo vsi zaposleni v Pošti tudi med stavko zagotavljati predpisan obseg poštnih storitev. Kot je predpisano z zakonom, bo Pošta z obema sindikatoma sklenila dogovor o izvajanju poštnih storitev med stavko, v katerem bo natančno določen obseg izvajanja storitev, ki pa je še v usklajevanju.
 

Kdaj bo zavladal kaos?

Trenutno se še intenzivno pogajamo in Pošta si prizadeva, da bi dosegla dogovor in da stavke ne bi bilo. Če pa bo, bo izvedla vse potrebne aktivnosti, da bi stavka čim manj vplivala na poslovanje strank in uporabnikov storitev.

Kako dobiti dodatne pismonoše, če ljudje niso zainteresirani za zaposlitev?

Pomanjkanje kadra na delovnih mestih z najvišjo fluktuacijo, to je predvsem na delovnem mestu pismonoše, nadomeščamo z novimi zaposlitvami. Z leti se je zelo spremenila struktura pošiljk, ki jih dostavljajo pismonoše. Nekoč so prevladovale pisemske pošiljke, velik je bil tudi delež denarnih storitev (izplačilo pokojnin na domu), zdaj pa prevladuje nenaslovljena direktna pošta (reklame), vse več je paketov in pošiljk s spletnih nakupov, pri čemer izstopajo pošiljke iz Kitajske; vse več je tudi pošiljk Hitre pošte in logističnih storitev. Skladno s temi spremembami se spreminja tudi delo pismonoš, pri čemer povsod, kjer je izvedljivo oziroma smiselno, uvajamo sodobno opremo, ki je pismonošam v pomoč, tako v pripravi pošiljk za dostavo (stroji za zlaganje nenaslovljene direktne pošte) kot v sami dostavi (nova prevozna sredstva), da bi jim čim bolj olajšali delo in da bi bili čim manj obremenjeni.
 

Kaj pa pogoji dela?

Lani smo sprejeli veliko ukrepov za izboljšanje pogojev dela, torej poleg dodatnih zaposlitev v dostavi, tudi ukinitev sobotne dostave v širših okoliših pošt, zmanjšanje obsega prodaje blaga na terenu, aktivnosti v zvezi s strojnim in ročnim zlaganjem nenaslovljene direktne pošte. Socialni dialog za spremembo in izboljšanje pogojev dela zaposlenih pa je stalna naloga delodajalca.

Kakšna je plača pismonoše?

»Povprečna neto plača pismonoše s povračilom strokov prehrane in stroškov prevoza na delo in z dela znaša 1.080,13 evra, neto 891,95 evra. Lani je povprečna bruto plača v Pošti z izplačilom dela plače za poslovno uspešnost znašala 1.586,90 evra, povprečna neto plača pa 1.062,45 evra. Pred božičnimi prazniki so zaposleni povprečno prejeli 310,80 evra bruto dela plače iz poslovne uspešnosti kljub nedoseganju načrtovanih ciljev v poslovnem načrtu. S tem izplačilom smo želeli vplivati na ohranitev socialnega miru, predvsem pa se zaposlenim tako zahvaliti za njihov prispevek k doseženemu rezultatu poslovanja. Povprečna bruto plača v Pošti se je lani v primerjavi z letom 2017 zvišala za 3,6 odstotka. Povprečna bruto plača v Pošti lani je v primerjavi s povprečno bruto plačo v dejavnosti prometa in skladiščenja višja za 4,4 odstotka, v primerjavi s povprečno v Sloveniji pa nižja za 5,1 odstotka.«
 

Ali se pogovarjate s poslovnimi partnerji, ki jim zagotavljate storitve (časopisi, trgovci – reklame, paketi banke – izpiski, telekom in drugi ki pošiljajo račune)? Kako boste preprečili njihovo škodo, če stavka bo?

Da, s poslovnimi partnerji smo vsak dan v stiku. Če bomo v pogovorih ocenili, da bi lahko nastale večje motnje v procesu dela, jih bomo o tem nemudoma obvestili. Vsekakor pa bo Pošta poskrbela za primerno organizacijo dela v času stavke in izvedla vse potrebne aktivnosti za minimiziranje njenega vpliva na poslovanje strank in uporabnikov storitev. Vsekakor pa si v Pošti stavke ne želimo, saj bi ta – odvisno od razsežnosti – lahko imela precejšnje posledice na poslovanje naših strank, ki so nam do zdaj izkazovale zaupanje.