Tiskane izdaje
Komisija je namreč v okviru postopka suma kršitve dolžnega ravnanja funkcionarja BS (ki še ni končan) preučila tudi zakonsko podlago za imenovanje guvernerja in viceguvernerjev Banke Slovenije. V zvezi s tem je zahtevala in pridobila pojasnila, med drugim tudi od urada predsednika države, so sporočili iz KPK.
Komisija, ki jo vodi Boris Štefanec, je ugotovila, da zakon o Banki Slovenije ne določa nobenih posebnih pogojev ali meril, ki bi jih morali kandidati za guvernerja ali viceguvernerja ob imenovanju izpolnjevati, oziroma meril, ki bi se jih pri izbiri predlaganih kandidatov upoštevalo. Meril ne vsebuje niti noben zapis, interni akt ali kakršenkoli drug dokument.
Član sveta Banke Slovenije (torej guverner in viceguvernerji) je v skladu z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije funkcionar in uradna oseba. Zato je za komisijo nesprejemljivo, da za izbiro kandidatov za zasedbo tovrstnih funkcij v javnem sektorju ne obstajajo nikakršni pogoji in merila.
Korupcijska tveganja ob imenovanjih in razrešitvah
Postopki imenovanj ali razrešitev funkcionarjev po mnenju KPK niso v skladu z najvišjo stopnjo transparentnosti in sledljivosti, kot bi se v takšnih postopkih pričakovalo, hkrati pa ne omogočajo odpravljanja korupcijskih tveganj političnega in drugega interesnega vplivanja na imenovanja ali razrešitve članov sveta BS.
Za KPK je tudi nesprejemljivo, da je lahko član sveta BS v skladu z določbami 39. člena zakona o Banki Slovenije razrešen, če se v predpisanem postopku ugotovi, da ne izpolnjuje več pogojev, ki se zahtevajo za opravljanje njegovih dolžnosti, ali je zagrešil hujšo kršitev. Pri tem pa zakon ne določa teh pogojev niti ob imenovanju kandidata niti jih izrecno ne opredeljuje za razrešitev samo. To po mnenju KPK ustvarja korupcijska tveganja netransparentnosti, nesledljivosti ter posledično tveganja kršitve etike in integritete v postopkih imenovanj in razrešitev članov sveta Banke Slovenije.
