Tiskane izdaje
Največ, več kot tretjina analitikov (36,4 odstotka) je bila v raziskavi, izvedeni v drugi polovici avgusta, prepričanih, da se bo svetovni BDP vrnil na predkrizno raven leta 2022, četrtina je bolj optimističnih in pričakuje, da se bo to zgodilo že prihodnje leto, petina pa to pričakuje leta 2023. Tistih, ki menijo, da bo svetovna ekonomija za okrevanje potrebovala še več časa, je dobrih 15 odstotkov.
Med protikriznimi ukrepi, ki lahko najbolj pripomorejo h gospodarskemu oživljanju, ekonomisti sicer poudarjajo predvsem likvidnostno pomoč majhnim in srednje velikim podjetjem ter izboljšave v zdravstvenih sistemih.
V IMF pričakujejo manj slabih napovedi
V Mednarodnem denarnem skladu (IMF) zdaj ugotavljajo, da je svetovna ekonomija ob številnih tveganjih vendarle v nekoliko boljšem položaju, kot je kazalo junija. Takrat so za letos predvideli padec svetovnega BDP za 4,9 odstotka, kar je največ po veliki depresiji v 30. letih prejšnjega stoletja, za prihodnje leto so takrat napovedali 5,4-odstotno rast. Za evrsko območje so za letos predvideli več kot desetodstotni gospodarski padec, za Nemčijo pa osemodstotni.
Nove, očitno nekoliko manj pesimistične kazalnike za svetovno in evrsko gospodarstvo bodo v IMF predstavili 13. oktobra, ob robu svojega rednega letnega zasedanja, ki bo tokrat organizirano virtualno. A hkrati ugotavljajo, da kljub nekoliko manjšemu padcu, kot je bil napovedan spomladi, države čakajo še zelo resni gospodarski izzivi.
»Svetovno gospodarstvo se počasi vrača iz globoke krize, a katastrofa še zdaleč ni za nami. Vse države se zdaj spopadajo z dolgim in težkim vzponom, ki bo dolgotrajen, neenakomeren, negotov in nagnjen k zastojem,« je v torek previdno dejala direktorica IMF Kristalina Georgieva. Posvarila je tudi pred tveganjem resne gospodarske škode zaradi izgube delovnih mest, stečajev in velikih motenj v izobraževanju. Zaradi izgube gospodarskih kapacitet v IMF pričakujejo, da bo svetovno gospodarstvo tudi srednjeročno ostalo pod prejšnjimi projekcijami, v skoraj vseh državah pa naj bi občutili zastoj pri izboljševanju življenjskega standarda.
IMF je pred nekaj meseci predvidel, da bo letos recesija zajela najmanj 170 držav sveta, vlade pa naj bi protikrizne ukrepe financirale z obsežnimi primanjkljaji. Skupaj naj bi bili ukrepi držav za pomoč gospodarstvu in gospodinjstvom vredni kar 12.000 milijard dolarjev. Globalni javni dolg naj bi se tako po oceni washingtonskih analitikov leta 2020 povečal na sto odstotkov svetovnega BDP.
IMF je svojim članicam v težavah že odobril za 280 milijard dolarjev posojil, skupaj pa je njegova finančna bazuka za pomoč državam pri reševanju iz krize vredna kar 1000 milijard dolarjev.
