Tiskane izdaje
V sredo bi Banka Slovenije lahko le dobila guvernerja s polnimi pooblastili. O kandidatu Boštjanu Vasletu bodo poslanci v DZ najprej razpravljali, nato pa odločali s tajnim glasovanjem, za imenovanje bo potrebnih najmanj 46 glasov.
Kadrovanje guvernerja slovenske centralne banke se tako bliža koncu drugega kroga: prvi kandidat za ta položaj, sedanji namestnik guvernerja Primož Dolenc, je oktobra v državnem zboru prejel le 30 glasov. Predlagatelj, predsednik države Borut Pahor za Vasleta zdaj ocenjuje, da »izpolnjuje visoka strokovna merila in ima potrebne izkušnje za opravljanje te funkcije«, po več pogovorih in posvetovanjih z vodji poslanskih skupin državnega zbora pa je predsednik republike tudi »ugotovil, da kandidat Vasle uživa potrebno podporo poslank in poslancev za izvolitev«.
Zbiranje podpore bo potekalo do glasovanja, smo izvedeli. Zelo pomembno bo, kako bo glasovala največja poslanska skupina SDS. Ta svojih kart do zdaj ni razkrila. Če Vasle ne bi dobil podpore, bi se imenovanje zavleklo globoko v prihodnje leto, saj bi bil potreben nov krog. Guverner vodi poslovanje, organizira delo in zastopa Banko Slovenije, tudi na sejah sveta ECB v Frankfurtu. Njegov mandat traja šest let, lahko je ponovno imenovan.
Socialni podjetnik proti filozofu
Državni zbor bo moral imenovati tudi novega varuha človekovih pravic. To funkcijo zdaj opravlja Vlasta Nussdorfer. Na hodnikih državnega zbora se kot najbolj vroči med devetimi prijavljenimi imeni omenjata specialni pedagog in socialni podjetnik Peter Svetina ter Rok Svetlič z Inštitutu za filozofske študije Univerze na Primorskem.
Uradno so v LMŠ, SMC, SD in Desusu prejšnji teden za Delo povedali, da podpirajo Petra Svetino in Roka Svetliča, ki sta jih prepričala tudi s predstavitvijo, a dopuščajo, da bi lahko podprli tudi koga drugega. Predsednik Borut Pahor je poudaril, da so se na srečanju s premierom, predsednikom državnega zbora in predsednikom državnega sveta »politično modro dogovorili«, da morajo vsi pokazati nekoliko več fleksibilnosti, ker je za izvolitev varuha za človekove pravice potrebna dvetretjinska večina. Na koncu so dopustiti priložnost, da nekdo, ki bi začel v postopku izbire uživati večjo podporo, podporo tudi dobi. Manjšinska vlada, ki ima tudi ob podpori poslancev obeh narodnih skupnosti in zunanje partnerice Levice le 53 glasov, bo za to imenovanje nujno potrebovala poslanske glasove desnice.
Največja opozicijska stranka je pri napovedovanju podpore kot vedno skrivnostna. Prvak NSi Matej Tonin je podporo že napovedal Svetini, ki mu v primerjavi s Svetličem za zdaj kaže nekoliko bolje. Ali bodo sploh komu namenili svoje glasove, še razpravljajo v SNS, saj, kot pravi Zmago Jelinčič, glede na minulo delo varuhov za človekove pravice dvomijo o smiselnosti sedanje ureditve. Tudi v zunajvladni partnerici Levici se o podpori še niso izrekali, a bodo na pogovor sprejeli vse kandidate in se odločili na podlagi njihovih predstavitev. Če stranke ne bi našle soglasja, se v državnem zboru špekulira tudi o možnosti ponovitve mandata Vlaste Nussdorfer, ki se ji bo šestletni mandat iztekel 23. februarja.
