Gregor Jamnik: Slovenski hotelirji pred stečajem

V TGZS so od vlade glede na dosedanje obljube pričakovali, da bo tretji protikoronski paket namenjen pomoči turistični panogi.

Objavljeno
18. maj 2020 15.51
Posodobljeno
18. maj 2020 17.50
Jamnik: Brez hotelov ni turizma. FOTO:: Jure Eržen
STA, A. V.
STA, A. V.
Turistično gostinska zbornica Slovenije (TGZS) je vlado pozvala, naj skladno s prejšnjimi obljubami podaljša veljavnost protikoronskih ukrepov pomoči za turistično panogo do konca leta. Dobili so namreč informacije, da bi se lahko ukrep čakanja na delo podaljšali zgolj do konca junija, kar bi jih pahnilo v »brezizhoden položaj«.



V TGZS so od vlade glede na dosedanje obljube pričakovali, da bo tretji protikoronski paket namenjen pomoči turistični panogi, ki je v času epidemije covida-19 še posebej prizadeta. Ukrep državne podpore v času čakanja na delo od doma naj bi se podaljšal za štiri mesece oz. do konca leta, računali so na pomoč v obliki sofinanciranja fiksnih stroškov v obliki nepovratnih sredstev ter vire za premostitev likvidnostnih težav.

»Po naših zadnjih informacijah se kaže, da je vlada na turistično panogo pozabila,« so danes zapisali v sporočilu za javnost, pod katerim je podpisan direktor TGZS Fedja Pobegajlo. Prejeli so namreč informacije, da bo subvencioniranje čakanja na delo od doma podaljšano le za en mesec, torej do konca junija.

image
Turizem v Portorožu. FOTO: Leon Vidic


»Po tem scenariju se bodo s 1. julijem v turizmu pričela masovna odpuščanja zaposlenih, saj družbe ne bodo mogle preživeti,« so opozorili v zbornici. V kolikor ukrep čakanja na delo ne bo podaljšan vsaj do konca leta, bo v panogi brez dela ostalo okoli 20.000 ljudi, so izračunali.

V zbornici so hkrati sicer pozdravili načrtovan ukrep vlade o turističnih vavčerjih za vse polnoletne državljane Slovenije. Ta ukrep bo v pomoč turizmu pri začetnem okrevanju, ki bo predvidoma večletno, so dodali.


Jamnik: Brez hotelov ni turizma

 
image
Gregor Jamnik. FOTO: Voranc Vogel
Pred jutrišnjo sejo vlade se je oglasil tudi Gregor Jamnik, predsednik Združenja hotelirjev Slovenije. »Apeliramo na vlado, da turizmu pomaga predvsem s podaljšanjem subvencioniranja čakanja na delo doma vsaj do konca leta in s sto odstotnimi likvidnostnimi krediti s poroštvom države. V nasprotnem primeru se bo zgodilo množično zapiranje hotelov in stečaji, posledično pa izguba osnovne turistične ponudbe Slovenije kot turistične destinacije. Brez hotelov namreč ni turizma,« je povedal.

Zraven je pristavil: »Aktualni predlog vlade o uvedbi vavčerjev za koriščenje turistične ponudbe za državljane Slovenije seveda pozdravljamo. Zavedati pa se moramo, da bodo ti vavčerji v določenih regijah Slovenije bolj koriščeni kot v ostalih mestih, npr. Ljubljani, Mariboru in Bledu, kjer prevladujejo tuji turisti (95 %). Tako vavčerje ocenjujemo kot dodatno pomoč pri okrevanju turističnega gospodarstva, za preživetje turistične panoge pa je nujno potrebno podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo doma vsaj do konca leta.«
 

Vlada se odpoveduje turizmu, najbolj trajnostni panogi gospodarstva

 
image
Svoje videnje so podali tudi pri Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč. FOTO: Zdravilišče Radenci
Svoje videnje so podali tudi pri Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč. V sporočilu za javnost so zapisali, da še vedno ne vedo, kdaj bodo lahko večja turistična podjetja z zmogljivostmi, večjimi od 30 postelj, termalni kompleksi z bazeni, turistične znamenitosti, igralnice in drugi turistični ponudniki sploh lahko začeli z delovanjem. »Predlagani datumi s strani enajstih panožnih združenj še niso bili potrjeni; prav tako še ne vemo, kako je z odpiranjem vseh meja, ne samo proti Hrvaški. Edini ukrep, ki ga pozdravljamo, je uvedba turističnih bonov, ki pa brez ostalih ukrepov turističnega gospodarstva ne morejo in ne bodo rešili,« so zapisali.

V sporočilu so še zapisali: »Apeliramo na vlado, da resno razmisli, ali se želi odpovedati turizmu kot najtrajnejši gospodarski panogi, ki neposredno zaposluje približno 25.000 ljudi, večinoma z dolgoletnimi pridobljenimi izkušnjami, obenem pa še približno 28.000 dodatnih delavcev v turizmu, kot so študentje, samostojni podjetniki, upokojenci. Ocenjujemo, da bi brez dela lahko ostalo več kot 20.000 zaposlenih, zato zahtevamo, da se podaljšajo ukrepi za pomoč turističnemu gospodarstvu iz prvega in drugega PKP do konca leta in sprejmejo takšni, ki bodo turizmu pomagali preživeti.«