Tri pritožbe na odločitev 2TDK o referencah

Ljubljana – Do včeraj je državno podjetje 2TDK, ki je nosilec naložbe v drugi tir, prejelo šest zahtevkov za revizijo proti odločitvi v prvi fazi postopka izbire izvajalcev gradnje drugega tira. V resnici so to tri podjetja, ki se zavzemajo za dela na prvem odseku (Divača–Črni Kal) in hkrati tudi za dela na drugem odseku (Črni Kal–Koper). Danes ali v ponedeljek bi katera od novih pritožb lahko še prispela po pošti.

Po neuradnih informacijah sta se pritožila Kolektor CPG in Gorenjska gradbena družba, ki oporekata vrsti nepravilnosti v postopku naročanja in nekaterim drugim izbranim družbam. Pritožila pa se je tudi ena evropska družba, ker menda ni izpolnjevala referenc. Družba 2TDK lahko pritožiteljem odgovori do 10. junija, če pa bi bili ti nezadovoljni, bi lahko sprožili še revizijo na Državni revizijski komisiji (DKOM), kar bi pritožbeni postopek lahko teoretično zavleklo za še najmanj dva meseca. Iz poteka pritožbe v primeru Glinščica vemo, da je DKOM precej lažji primer reševal približno pol leta in vmes naročil meritve podpornega zidu, čeprav ugotovljena dejstva o spornem podpornem zidu takrat sploh niso bila relevantna za odločitev, saj je ta temeljila na domnevni neizpolnjeni formalnosti, ki bi jo revizorji lahko ugotovili v treh dneh od dobljenega zahtevka za revizijo.



V zakulisju zapletenega postopka izbire izvajalcev potekata še dva procesa, povezana z najpomembnejšo državno naložbo ta hip. En del slovenskega gospodarstva, gradbenikov in politike si tudi zaradi nastale krize kot posledice pandemije prizadeva doseči, da bi prav taka naložba, vredna približno milijardo evrov, pomagala k hitrejšemu zagonu slovenskega gospodarstva. Vlada je zato pripravila predlog interventnega zakona za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji. Ta zakon naj bi določal obvezno uporabo smernic evropske komisije o udeležbi ponudnikov in blaga tretjih držav na trgu javnih naročil EU.



Tak zakon naj bi torej pomagal dajati prednost domačim izvajalcem pred tistimi zunaj EU. To bi bilo mogoče doseči tudi tako, da bi morebitni izvajalci iz tretjih držav pri prevzemu poslov morali zagotoviti večji delež posla domačim izvajalcem. Toda te klavzule pri javnem naročilu za projekt drugega tira ni, zato si nekateri prizadevajo, da bi sedanje naročilo razveljavili in ga po hitrem postopku ponovili tako, da bi bilo bolj v prid domačemu gospodarstvu.
 

Kakšno prednost prinaša prenos investitorstva

Ministrstvo za infrastrukturo še vedno preverja možnosti, da bi investitorsko podjetje 2TDK, ki je zdaj neposredno v lasti države, prenesli na Slovenske železnice (SŽ). Pričakujejo študijo, ki jo izdelujejo na SŽ in odvetniška pisarna Jadek in Pensa. Najpomembnejše vprašanje je, kako bi se tak prenos lastništva pokazal pri črpanju evropskih nepovratnih sredstev (še 189 milijonov evrov) in sredstev kredita EIB (250 milijonov evrov). Na SŽ so prepričani, da za prenos investitorstva ne bi bilo treba spreminjati zakona ali sprejemati novega, medtem ko avtorji prvega zakona o drugem tiru govorijo drugače. Zagovorniki te teorije prav tako že razglašajo, da je podjetje 2TDK že izgubilo vseh 189 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev, ker naj bi bilo že jasno, da denarja ne bi bilo mogoče črpati zaradi zamud pri gradnji (večino del bi morali opraviti do konca leta 2023). Vendar so nam na 2TDK še včeraj spet odločno zanikali, da bi bili v zamudi.

Na ministrstvu za infrastrukturo dokončne odločitve še nimajo. Prav tako še ni jasnega odgovora, kaj bi pridobili s prenosom investitorstva (oziroma kar celega podjetja 2TDK) na SŽ.