Umar izboljšal napoved za letos, tveganja ostajajo velika

Jesenska napoved predpostavlja nekaj manjši, 6,7-odstoten padec BDP, a morebitno nenadzorovano širjenje virusa bi lahko znova ohromilo gospodarstvo.

Objavljeno
24. september 2020 01.00
Posodobljeno
24. september 2020 06.04
V Umarju, ki ga vodi Maja Bednaš, so pripravili napovedi, ki bodo podlaga tudi za državna proračuna 2021 in 2022. Foto: Jure Eržen/delo
Ljubljana – Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v jesenski napovedi predvideva nekoliko manjši gospodarski padec kot junija. Domneva, da se bo slovenski BDP letos skrčil za 6,7 odstotka. V prihodnjih dveh letih naj bi sledilo okrevanje, pri čemer naj bi se naš BDP vrnil na predkrizne ravni v letu 2022, izhaja iz napovedi, s katero se je zvečer seznanila vlada.

Spomnimo, Umar je še v junijski napovedi za letos predvidel nekoliko večji, 7,6-odstotni gospodarski upad, za prihodnja leta pa je napovedal gospodarsko rast. Zaradi posledic epidemije in ukrepov za njeno zajezitev naj bi letos dodana vrednost pri nas najbolj upadla v gostinskih, rekreacijskih, športnih, kulturnih in osebnih storitvah, v storitvah hotelskih nastanitev in prometu.

Znižanje bo nekaj manjše, a še vedno občutno tudi v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu. Zaradi negativnih vplivov iz mednarodnega okolja je letos pričakovati veliko zmanjšanje izvoza in uvoza. Občutno naj bi se skrčile investicije, zlasti v opremo in stroje. Pričakovati je upad zasebne potrošnje, čeprav bo razpoložljiv dohodek ob podpornih ukrepih vlade podoben kot lani.

Po drugi strani je v kriznih razmerah razumljiva prehodna krepitev državne potrošnje. Po oceni Umarja so sprejeti obsežni ukrepi proti koronavirusu preprečili, da bi bil letošnji padec BDP še za vsaj tri odstotne točke večji.

Razlog za izboljšano napoved so zdaj nekoliko spodbudnejši podatki in napovedi, ki prihajajo iz naših gospodarskih partneric, gospodarsko klimo in zaupanje pa je dvignil tudi sprejeti dogovor na ravni Unije o paketu za okrevanje evropskega gospodarstva.


Virus bo krojil poslovanje gospodarstva


Vendar so negotovost in tveganja za še večji upad BDP še naprej veliki, povezana so z negotovimi epidemiološkimi razmerami in možno ponovno uvedbo strožjih zajezitvenih ukrepov. V Sloveniji in najpomembnejših trgovinskih partnericah so v zadnjih tednih okužbe naraščale, kar države obvladujejo s stopnjevanjem omejevalnih ukrepov.

Morebitno nenadzorovano širjenje virusa in s tem možno večje zaprtje določenih dejavnosti bi lahko spet močno ohromilo poslovanje v storitvenih dejavnostih in industriji. »Če se bo to zgodilo letos, bi se padec BDP lahko poglobil še za dve odstotni točki, stečaji in višja brezposelnost pa bi vplivali tudi na počasnejše in dolgotrajnejše okrevanje v prihodnjih letih,« poudarja direktorica Umarja Maja Bednaš.

Jesenska napoved bo zdaj tudi makroekonomska podlaga za pripravo proračunov za leti 2021 in 2022, ki naj bi ju vlada sprejela in poslala v državni zbor do konca meseca.