Tiskane izdaje
Kdo so podjetja, ki so doslej zaprosila za državno dokapitalizacijo, ni znano. Kot je poročal Handelsblatt, država teh podatkov ne razkriva, so pa iz vlade sporočili, da so prošnje podjetij še v začetni fazi preverjanja možnosti za dodelitev takšne pomoči. Edino podjetje, ki ga je država doslej reševala z lastniškim vstopom, je Lufthansa, kjer ima država zdaj 20-odstotni lastniški delež.
Šestdeset velikih podjetij po pomoč
Za državno pomoč iz 600 milijard evrov težkega sklada, ki ga je nemška vlada vzpostavila zaradi zdravstvene krize, je doslej zaprosilo okoli 60 velikih podjetij, večina za posojila z državnim poroštvom. Ob državni dokapitalizaciji morajo namreč podjetja sprejeti različne pogoje, zato ta velja za zadnjo opcijo. Lufthansa se je na primer morala odpovedati nekaterim letalskim linijam iz Frankfurta in Münchna. Družba bo zaradi slabih napovedi v letalski panogi tudi odpustila do 26.000 zaposlenih oziroma 16 odstotkov vseh.
V Nemčiji se bojijo, da bi jeseni gospodarstvo zajel val stečajev. Združenja iz različnih gospodarskih panog so se zato obrnila na vlado po pomoč. V nekaterih panogah zaradi izpada prihodkov in še vedno veljavnih omejitev zaradi zdravstvene krize pričakujejo, da bo jeseni v stečaju končal večji delež njihovih članov. V turistično-gostinski panogi so v prvi polovici leta utrpeli kar 60-odstotni padec prihodkov. Prenočitev je bilo kar 47 odstotkov manj kot v istem lanskem obdobju. V panogi se tako bojijo, da številna podjetja letošnjega leta ne bodo preživela. Po nekaterih ocenah insolventnost jeseni grozi kar desetini nemških podjetij.
Podaljšanje zaščite
V zavarovalcu posojil Euler Hermes so za Handelsblatt dejali, da sta srednjeročno najbolj ogroženi avtomobilska in kovinarska industrija, ki sta se v težavah znašli že pred izbruhom krize zaradi koronavirusa. Po njihovih ocenah avtomobilska panoga morebiti nikdar več ne bo dosegla rekordnih prodajnih številk iz leta 2017. Pričakujejo, da bodo predvsem dobavitelji v avtomobilski industriji jeseni v velikih težavah, insolvenčni postopki pa bi utegnili gospodarstvo bremeniti še vso prvo polovico leta 2021.
Ministrica za pravosodje Christine Lambrecht je zato že napovedala, da predlaga podaljšanje zaščite pred insolvenčnimi postopki za tista podjetja, ki so v finančne težave zašla zaradi zdravstvene krize, do marca prihodnje leto. Ali bo vlada predlog potrdila, še ni znano, saj nad takšnim ukrepom v vladi vsi niso najbolj navdušeni, češ da bodo ob izteku ukrepa številna podjetja vseeno morala razglasiti stečaj. Ukrep se sicer izteče konec septembra, kritiki pa menijo, da bi bilo dovolj, če bi ga podaljšali le do konca leta.
Splet cveti
Vse panoge sicer niso v enakem položaju. Za spletne trgovce je to leto rekordno. Največji evropski spletni trgovec z oblačili Zelando, ki ima sedež v Berlinu, je tako za letos napovedal izjemno rast prodaje. Ob polletju je imel kar petino več strank kot leto prej, in sicer 34 milijonov. Podobno močno so se mu povečali prihodki, ki so dosegli 3,56 milijarde evrov. Zaradi odličnih polletnih rezultatov so v družbi že izboljšali napovedi za celotno leto. Ob 15- do 20-odstotni rasti prihodkov računajo na 250 do 300 milijonov evrov dobička iz poslovanja, kar je okoli 1,5-krat več od prvotnih napovedi.
Za državno pomoč iz 600 milijard evrov težkega sklada, ki ga je nemška vlada vzpostavila zaradi zdravstvene krize, je doslej zaprosilo okoli 60 velikih podjetij.
