V nasprotju s Celjskim sejmom, kjer so še prejšnji petek zatrjevali, da zaradi cincanja države
ne vedo, ali bodo letos sploh lahko organizirali kakšen sejem, so v gornjeradgonskem Pomurskem sejmu sredi prejšnjega tedna objavili, da je negotovosti glede njihove največje sejemske prireditve, kmetijsko-živilskega sejma AGRA, konec. Dobili so »spodbudno mnenje« ministrstva za notranje zadeve in Nacionalnega inštituta za javno zdravje, zato razstavljavce že vabijo k prijavam in pripravljajo vse potrebno, da bo sejem lahko v napovedanem terminu, od 22. do 27. avgusta.
Leta 2019 je na sejmu Agra bilo 1850 razstavljalcev iz 32 držav.
Direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec je glede avgustovskega sejma Agra optimist. FOTO: Jože Pojbič/Delo
»Na MNZ so mnenja, da takšna prireditev ni problematična, če bomo upoštevali vse splošne omejitve in ukrepe, ki jih za trgovino, gostinstvo in javne prireditve predpisuje vlada. Nekaj pomislekov smo sicer imeli v zvezi z omejitvijo števila udeležencev javnega zbiranja na petsto. Toda naše sejmišče je tako veliko in dnevni obiskovalci se tako porazgubijo, da ni nikjer na enem mestu zbranih petsto ljudi. Saj se tudi v kakšnem velikem trgovskem središču naenkrat giblje veliko več kot petsto ljudi, pa to nikogar ne moti. Dogodke, kjer bi se na enem mestu lahko zbralo preveč ljudi, pa bomo iz sejemskega programa črtali,« pravi predsednik uprave Pomurskega sejma
Janez Erjavec.
Če AGRA odpade, bodo v hudih težavah
V Pomurskem sejmu sicer organizirajo nekaj različnih sejemskih prireditev, kot so gradbeni MEGRA, sejem Lov, sejem embalaže Inpak, sejem Medical in vojaški sejem SOBRA, toda AGRA je njihova najstarejša in največja prireditev, ki jim prinese veliko večino letnih prihodkov. »Pri nas tako rekoč vse leto pripravljamo predvsem ta sejem in naše preživetje je odvisno od njega. Veliko dela smo že vložili v letošnjo prireditev, saj je treba že spomladi začeti pripravljati vzorčne nasade in grede z vrtninami, dogovarjati se je treba z rejci živali in z vsemi institucijami, pripraviti in izvesti je treba tudi ocenjevanja živil in pijač ... Če sejma letos ne bo, bomo v hudih finančnih težavah,« pravi Erjavec. A je optimist, pravi, saj epidemiološki podatki kažejo zelo dobro, sami pa pripravljajo primerne ukrepe, kot na primer enosmerno gibanje obiskovalcev po poteh med razstavnimi prostori in drugo.
Na sejmišču Pomurskega sejma morajo za sejem Agra vse leto skrbeti za vzorčne nasade, kot je vzorčni vinograd na fotografiji, in nekaj mesecev pred sejmom zasaditi vrtove. FOTO: Jože Pojbič/Delo
Ker sta jim letos že odpadla dva spomladanska sejma – gradbeni MEGRA in sejem medicine Medical –, bi utegnil izpad AGRE res biti usoden. Lani je bil zaradi bienalnosti nekaterih manjših sejmov njihov prihodek nekoliko nižji, manjši pa je bil tudi dobiček. V letošnje leto so tako šli z manj finančne rezerve, ker so za to leto zaradi petih sejmov načrtovali rekordni prihodek. A zaradi pandemije od lanskega avgusta pa vse do zdaj dohodkov sploh niso imeli. »Tega, da delamo vse leto, glavnino prihodkov pa ustvarimo v nekaj avgustovskih dneh sejma AGRA, smo že vajeni. A če bi AGRA letos odpadla, bi morali skoraj brez prihodkov počakati na naslednji sejem čez leto dni. Tega ne bi preživeli,« pravi Erjavec.
Agro 2019 si je ogledalo kar 118.000 obiskovalcev.
Za ocenjevanja živil je veliko zanimanja
Ker so povabilo morebitnim razstavljavcem poslali šele sredi prejšnjega tedna, njihovega odziva za zdaj še ne morejo oceniti. Toda ker so pripravili takšne splošne pogoje, ki predvidevajo tudi vračilo najemnine za razstavni prostor v primeru, da zaradi poslabšanja epidemiološke slike ali zaradi morebitnega drugega vala epidemije sejem v zadnjem trenutku odpade, radgonski sejmarji pričakujejo soliden odziv. »Da zanimanje za sejem je, lahko sklepamo tudi po udeležbi živilcev na naših sejemskih ocenjevanjih. Doslej smo namreč opravili že dve, ocenjevanje svežih mesnih izdelkov in ocenjevanje mlečnih izdelkov in na obeh se je število udeležencev v primerjavi s prejšnjim letom povečalo. Zato pričakujemo, da bo tudi pri razstavljavcih odziv vsaj povprečen.«