V tržaškem pristanišču ne vedo nič o prihodu Madžarov

Trst – »Doslej v tržaškem pristanišču nismo prejeli nobene uradne prošnje ali zanimanja madžarske vlade za sodelovanje,« je za Delo odgovoril predsednik italijanskega pristaniškega sistema vzhodnega Jadrana Zeno D'Agostino. Dodal je, da je bila v zadnjih mesecih pri njih na obisku madžarska vladna delegacija, vendar nič več od tega.

O domnevni selitvi madžarskih interesov v Trst so odgovore v tržaškem pristanišču iskali tudi novinarji Primorskega dnevnika, ki so besede madžarskega predsednika Viktorja Orbána označili za klasične lažne novice oziroma za raco.

Madžarska delegacija si je septembra sicer ogledala tržaško pristaniško infrastrukturo, pokazala je zanimanje za poslovanje pristanišča, vendar iz tega ni bilo nič formalnega. Podobni uradni obiski se vrstijo v vseh pomembnejših pristaniščih vsak teden in so bolj informativne narave.
 

Konferenca v Budimpešti brez poslovnih dogovorov

Zeno D'Agostino je bil presenečen tudi zato, ker se je pred nekaj dnevi (v torek) udeležil (tako kot tudi predsednik uprave Luke Koper Dimitrij Zadel) logistične konference v Budimpešti. »Tam smo imeli stike s številnimi madžarskimi predstavniki, kakega konkretnega sodelovanja ali sklepa pa ni bilo,« je povedal Zeno D'Agostino in poudaril, da se takšno sodelovanje ne vzpostavi čez noč, saj gre za kompleksne dogovore. Interesenti za izkoriščanje pristaniške infrastrukture bi zato morali natančno pojasniti, kaj hočejo, kje in kako. O vsem tem doslej z Madžari v Trstu ni bilo govora.

Iz Luke Koper so nam odgovorili, da so na logistični konferenci Navigator World Expo v Budimpešti govorili o širših, strateških zadevah, nihče pa ni omenjal niti odnosov med Slovenijo in Madžarsko, niti investicij v drugi tir, niti madžarskega vlaganja v severnojadranska pristanišča.

Zeno D' Agostino je kot čudno označil Orbánovo izjavo, če bi ta morala pomeniti neke vrste oškodovanje Luke Koper. »Oboji, Trst in Koper, imamo za prihodnjih petdeset let dovolj dela«, je ocenil. Orbánove besede razumejo v Trstu bolj kot nekakšno opravičilo za umik iz sofinanciranja, ki v Sloveniji ne uživa več podpore.


 

Drugemu tiru ne manjkajo Madžari, ampak papirji

Slovenski logistični strokovnjaki poudarjajo, da odločitev Madžarske vlade o sofinanciranju nekega projekta sama po sebi še ne vpliva na usmeritev blagovnih tokov. Takšna odločitev tudi ne vpliva ključno na hitrost gradnje drugega tira. Kajti denar doslej sploh ni bila poglavitna ovira za začetek gradnje proge. V Sloveniji se zapleta z najbolj preprosto pripravo dokumentacije za začetek gradnje drugega tira. Odgovornim doslej še ni uspelo naročiti projektov za izvedbo, čeprav bi jih lahko že zdavnaj, prav tako še niso potrdili investicijskega programa, niso še naročili izdelave dopolnjenega državnega prostorskega načrta za dvojni tir ...

Projekt še ni imel težav z denarjem. Nasprotno – več sto milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev iz prejšnje finančne perspektive so pred osmimi leti na hitro preusmerjali v druge železniške projekte po državi. Gradnja proge ima tudi zakon o 2TDK, ki natančno predvideva vire za pokrivanje najetih kreditov. Zato so Orbánove grožnje bolj stvar dnevne politike kot resnih poslovnih odločitev.