Tiskane izdaje
Predlagatelj Luka Mesec je izhajal iz referenduma o nedeljskem delu leta 2003, s katerim je večina volivcev pritrdila zapiranju trgovine ob nedeljah, in iz sveže, majske ankete med zaposlenimi v trgovini, ki v 95 odstotkih podpirajo tako spremembo urnika – čeprav bodo zaradi tega njihova plača nižja za nedeljski dodatek. Njegov predlog se je zavzemal za delavce, ki jih ta zakon zadeva, za to, da dobijo prosti dan, ki ga lahko preživijo v krogu družine in si naberejo moči za nov, težak delovni teden.
Vlada je že včeraj presenetila z nasprotovanjem predlogu zakona »v taki obliki« (potem ko se je pred tem premier Janez Janša strinjal z Luko Mescem), danes pa je skozi usta državnega sekretarja na MGRT Simona Zajca pojasnila svoje zadržke.
Poslanske skupine precej enotne
Kako pa so se opredeljevali poslanci? Poslanska skupina SAB je opozorila na skladnost predloga z ustavo, ki narekuje svobodno gospodarsko pobudo. Skrbi jo morebitno odpuščanje in znižanje mesečnih plač zaposlenih ter škodo za celotno gospodarstvo. Po drugi strani razume socialno škodo in ceho, ki jo za večji iztržek plačujejo zaposleni v trgovini. Zato pozdravlja namero vlade, da v zakon vnese več izjem, ki naj jih doreče na ekonomsko-socialnem svetu. Noveli tako niso nasprotovali.
DeSUS je vnaprej napovedal večinsko podporo zakonu, tri glasove za in dva proti, saj so prepoznali tako razloge tako za kot proti in se različno opredelili. V poslanski skupini SNS nočejo posegati v svobodno gospodarsko pobudo, in kljub temu, da je trgovinska dejavnost izjemno naporna, se država ne bi smela vmešavati v urnike delodajalcev. V SDS so po pričakovanju napovedali, da bodo predlog zakona podprli, a so se strinjali, da ga je prej treba obravnavati na ekonomsko-socialnem svetu.
Ne izjema, ne žrtveno jagnje
Podobna stališča so navajali tudi poslanci LMŠ. Po njihovem za vse nakupe zadošča trgovski urnik med tednom, so pa opozorili na številne specifike in vprašanja (turizem, tržnice, izjeme), ki jih bo pred končno odločitvijo treba razrešiti. Tudi poslanska skupina SD ni nasprotovala predlaganemu zakonu, ampak podpira pravico zaposlenih do nedeljskega počitka in do dodatnega plačila za delo v manj ugodnem delovnem času – ob tem, da delavci v trgovini »ne smejo biti ne izjema in ne žrtveno jagnje«.
Nasprotno pa poslanci SMC niso naklonjeni predlagani noveli zakona o trgovini. Ne verjamejo, da je nastala na podlagi analize posledic zaprtja. Svojo odločitev so utemeljili s potencialno gospodarsko škodo, upadom prometa v trgovini in ogrožanjem delovnih mest, česar si ta hip ne moremo privoščiti.
Levica, ki je zakon vložila, ga je seveda podprla, kar je poslanska skupina široko obrazložila z znanimi utemeljitvami. NSi se zaveda, da mora pri urejanju obratovalnega časa trgovin ob nedeljah tehtati med več vrednotami, predvsem družinskimi in svobodno gospodarsko pobudo, zato predlog zakona podpira, v nadaljnjih postopkih pa si želi čim več socialnega dialoga.
Nujne in ne nujne dejavnosti
Predlagatelj novele Luka Mesec je odgovoril na glavne pripombe svojih oponentov. Svobodo kapitala do razpolaganja z našim časom je postavil ob bok svobodi zaposlenih, ki morajo po nepotrebnem delati ob nedeljah. Obstajajo nujne in ne nujne dejavnosti in trgovina po njegovem sodi med druge. Človek lahko nakup opravi med tednom, medtem ko zdravnik ali medicinska sestra oskrbe bolnika ne more preložiti na naslednji dan.
O katastrofalnih gospodarskih učinkih po Mescu govorijo delodajalci, ki s tem služijo svojim profitnim interesom. Drugo plat prikazuje sindikat, ki v ospredje postavlja izraženo željo prodajalk in prodajalcev, da imajo nedelje proste, čeprav bo njihova plača nižja za nedeljski dodatek. Dvomijo pa tudi v množično odpuščanje, saj v trgovini manjka več tisoč delavcev. Predlagatelji so v zakon vgradili nekaj izjem, o nadgradnji so se pripravljeni dogovarjati, upoštevajoč omejitve, ki jih pri tem dopušča regulativa.
Nove okoliščine
V razpravi je bilo večkrat omenjeno, da bi se morala z novelo zakona o trgovini končno udejanjiti volja volivcev iz leta 2003, ki da so glasovali za zaprtje. Predstavnik vlade Simon Zajc je ob tem opozoril na razlike med takratnimi in sedanjimi okoliščinami.
Referendum se je zgodil zato, ker se delodajalci in sindikati niso mogli dogovoriti o poštenem plačilu za nedeljsko delo, referendumsko vprašanje, ki ga je bilo, mimogrede, mogoče različno razumeti, pa se je nanašalo na 10 nedelj v letu. Poleg tega so se v 17 letih spremenile tudi potrošniške navade, socialnima partnerjema pa je pred dvema letoma tudi uspelo sprejeti kolektivno pogodbo.
Problem vlade je, da bo koronsko krizo poskušala reševati s spodbujanjem potrošnje in turizma, ob tem pa parlament prodajne kapacitete – deloma zapira. Vlada bo prav tako sprejemala ukrepe za ohranjanje zaposlenosti, parlament pa bi s sprejetjem novega trgovinskega urnika prilil olja k odpuščanju v trgovini.
Zajc je opozoril tudi na problematiko izjem; če bodo predlagatelji, kdorkoli že bo to, širili izjeme, so v nevarnosti, da obnovijo zgodovino. Ustavno sodišče je namreč že enkrat ugotovilo, da svobodne gospodarske pobude in konkurence ne gre omejevati z raznimi arbitrarnimi kriteriji. Kakšna površina trgovin lahko sodi med izjeme, na katerih lokacijah, kaj je turistični kraj itn. In če omejimo trgovino, katere dejavnosti bomo še omejili, kaj bomo še prepovedali? V vsakem primeru je po Zajcu neprimerno, da se z zakonom »povozi« socialni dialog in dogovor, ki velja do konca leta 2022.
