Virus je letalstvo pahnil na rob obstoja

Nemška Lufthansa je prejšnji četrtek sporočila, da se je njen potniški promet zmanjšal za 95 odstotkov, 700 od 763 letal ostaja parkiranih. Razmere v dejavnosti letalskih prevozov so postale katastrofalne in velika večina prevoznikov ne bo preživela brez državne pomoči ali celo nacionalizacije.



Italijanski prevoznik Alitalia je bil že pred izbruhom epidemije koronavirusa na robu propada, zato ni čudno, da je italijanska vlada prva ukrepala. Na začetku minulega tedna je napovedala finančno injekcijo v višini 600 milijonov evrov in prevzela neposredni nadzor nad podjetjem.

»Razširitev koronavirusa je postavila podjetje pred veliko preizkušnjo. Nihče ne more danes predvideti posledic. Bojim pa se, da če se bo epidemija zavlekla, prihodnosti letalskega prevozništva ne bo mogoče zagotoviti brez državne pomoči,« je povedal Carsten Spohr, glavni izvrši direktor Lufthanse.

Trenutno poskušajo vse države nadzor nad epidemijo bolezni covid-19 vzpostaviti tudi z drastičnimi omejitvami pri potovanjih, kar pomeni, da so letališča po svetu opustela, letalske družbe v najbolj prizadetih delih sveta so prekinile kar 90 odstotkov svojih povezav. Za državno pomoč – kar 50 milijard dolarjev v obliki ugodnih posojil in oprostitev plačila obveznosti – so vlado zaprosile tudi letalske družbe v ZDA.



Udarec pandemije je za letalske prevoznike prišel ob najbolj nepravem času. Ko gre za ekonomičnost poslovanja, si ne glede na ogromno rast gospodarstva in tudi števila potovanj v resnici sploh niso (še) opomogli po zadnji veliki krizi iz leta 2009. Med vzroki za to je tudi agresivno zniževanje cen letalskih vozovnic, ki ga je prinesel pojav »nizkocenovnikov« in neusmiljen boj za trg.

Mednarodno združenje letalskih prevoznikov IATA, ki povezuje 290 letalskih družb z vsega sveta, na primer ugotavlja, da samo 30 njihovih članic sodi med take, ki imajo soliden dobiček in dovolj likvidnih sredstev, da lahko poskrbijo za poravnavo vseh obveznosti za nekajmesečno poslovanje. Natančneje, tako je bilo stanje pred nekaj tedni, preden se je kriza v zvezi s koronavirusom zaostrila do sedanjih razsežnosti.

Še 5. marca je IATA ocenjevala, da bo upad prometa zaradi epidemije letalskim prevoznikom letos »odnesel« 113 milijard evrov prihodkov. Zdaj je ta podatek zastarel, minuli teden je IATA ocenila, da bodo letalske družbe potrebovale najmanj 200 milijard dolarjev državne pomoči, če bodo sploh želele preživeti.



Upoštevajoč izkušnje obvladovanja koronavirusa na Kitajskem analitiki ocenjujejo, da bo letos upad potnikov v letalskem prometu najmanj 30-odstoten, dejavnost pa si ne bo opomogla pred letoma 2022 ali 2023.

Težave letalskih prevoznikov bodo vplivale tudi na proizvajalce letal. IATA pričakuje, da bodo številni prevozniki odložili ali odpovedali naročila novih letal. Vpliv bi lahko bil opazen predvsem pri večjih modelih, saj so v krizi iz prometa najprej umaknili airbuse A380 in boeing 747.

Tudi Boeing in Airbus, ki sta zapletena še v spor zaradi subvencij med ZDA in EU, pričakujeta državno pomoč. Kriza, zaradi katere so močno padle delnice vseh podjetij v letalstvu, ogroža tudi Boeingov prevzem proizvodnje potniških letal brazilskega Embraerja.