Zaradi upada naročil že zmanjševanje števila zaposlenih

Ljubljana, Slovenj Gradec – Koronavirus, ohlajanje gospodarstva, padec prodaje avtomobilov, podnebne spremembe, prehod na nove pogone povzročajo težave in spreminjajo avtomobilsko industrijo. Številni slovenski dobavitelji poročajo o padcu naročil, skrbi jih prekinitev dobaviteljskih verig zaradi novega virusa. Na Gospodarski zbornici letos pričakujejo od dvo- do triodstotni padec proizvodnje v slovenski avtomobilski verigi.

V Gorenju Orodjarni imajo v začetku leta manj naročil, kot so jih imeli v istem obdobju lani, pravi direktor Boštjan Dokl Menih: »Vzrok je zadržanost proizvajalcev avtomobilov pri lansiranju novih projektov, kar vpliva na naročila novega orodja. Zaskrbljeni smo tudi zaradi povečanja tveganj, povezanih s širitvijo koronavirusa. Nekaj kupcev je že omejilo potovanja, to pa otežuje in zamika končno prodajo orodja s predajo in zagonom pri kupcu, pa tudi pridobivanje novih projektov.« Dodaja, da se trudijo vzdrževati normalen poslovni odnos in proizvodnjo. »V pogovorih s kupci tudi opažamo, da napovedi niso pesimistične. Povečanje naročil je napovedano že za drugo četrtletje, bo pa trenutna previdnost vplivala na dobičkonosnost,« še poudarja.

Direktor Polycoma Iztok Novak ocenjuje, da bodo imeli v prvem četrtletju deset odstotkov več naročil kot lani: »Naročila kitajskega kupca pa so februarja upadla za 60 odstotkov v primerjavi z normalnim obsegom naročil. Kitajska podjetja so bila namreč tri tedne zaprta in nekatera še zdaj ne poslujejo z vso zmogljivostjo. Vendar imamo majhen delež prodaje na Kitajsko.« Po njegovih besedah se kupci v avtomobilski industriji pritožujejo, da imajo upad naročil glede na lani.

Iztok Novak
Zaradi halo učinka koronavirusa je lahko nekaj upada, a pričakujem, da bo v prihodnje obseg naročil podoben. V proizvodnjo dodajamo nove projekte in dosegamo rast v neavtomobilski panogi, kar bo pomagalo nadomestiti morebitne padce v avtomobilski industriji.

Koroška podjetja z manj zaposlenimi

V podjetju Grammer Automotive Slovenija, ki za avtomobilsko industrijo proizvaja notranjo opremo (komolčnike in vzglavnike), trenutno ne zaznavajo večjega upada proizvodnje, z manjšim pa so se že srečali v zadnjih šestih mesecih. To se pozna tudi v številu zaposlenih, ki ga prilagajajo razmeram na trgu. Še pred pol leta je v tovarni delalo 270 ljudi, zdaj jih je 240.

»V prvem četrtletju bo naša prodaja nad pričakovanji,« pravi direktor podjetja Darjan Pušnik, ki napoveduje več težav v drugem četrtletju. Konec aprila se jim izteče kar nekaj projektov. S čim jih bodo nadomestili, še ne vedo. Pušnik napoveduje, da bodo vmesno obdobje, ki naj bi po njegovem trajalo približno tri mesece, morali nekako prebroditi.



V podjetju Adient (nekdanji Johnson Controls), v katerem izdelujejo sestavne dele za avtomobilske sedeže, stanja naročil in obsega proizvodnje svojih strank tudi tokrat niso želeli komentirati. Neuradno je slišati, da bodo število zaposlenih, ki med letom ves čas niha, znova zmanjševali. Po naših podatkih se to dogaja tudi v slovenjgraški družbi Dani AFC, kjer so nekaj zaposlenih zaradi upada naročil že poslali na prisilni dopust.
 

Vladni interventni ukrep

Omenimo, da vlada pripravlja interventni zakon o subvencioniranju polnega delovnega časa. Država bi podjetjem pomagala, ko ne bi mogla zagotavljati dela najmanj 50 odstotkom delavcev. Ti bi bili upravičeni do 80 odstotkov osnove za nadomestilo plače, pri čemer bi država pokrila 40 odstotkov nadomestila, delodajalci pa 60 odstotkov.



Z avtomobilsko industrijo je na Koroškem povezanih tudi več manjših, družinskih podjetij, ki se po informacijah vodstva območne Koroške gospodarske zbornice s sedežem v Dravogradu že pripravljajo na prihajajoče spremembe: »In sicer vsako na svoj način. Kakšne spremembe v resnici bodo, ne zna nihče natančno napovedati. Vsem pa je jasno, da bodo vplivale na rast in blagovno menjavo. Spremembe bodo zagotovo v dobavnih verigah. Neznanka je tudi brexit.«

Najbolj odpuščajo v Boxmarku, kjer so napovedali, da se bodo glede na trenutne razmere na avtomobilskem trgu po svetu potrebne količine proizvodnje zmanjševale. Uprava Boxmarka Leather je prejšnji teden sporočila, da je v podjetju 288 presežnih delavcev. Direktor Marjan Trobiš je povedal, da je podjetje v transformaciji, saj se usmerja k tehnološko zahtevnejšim poslom.

Padec izvoznih naročil se je umiril

Slovenska avtomobilska industrija ustvari okoli osem milijard evrov prodaje in zaposluje približno 40.000 ljudi. Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc pojasnjuje, da navezanost na eno tehnologijo – denimo na proizvodnjo komponent za motorje z notranjim zgorevanjem – v povprečju ni tako velika: »Večje družbe imajo diverzificiran nabor proizvodov, številne med njimi so s svojimi proizvodi vključene tudi v druge industrije. Kakšna družba v tuji lasti bi pri nas lahko znižala raven poslovanja, če bo ocenila, da so se stroški poslovanja povečali bolj kot v drugih državah v regiji, ter ob upadu povpraševanja po njihovih izdelkih.«



Po njegovih besedah se izvozna naročila v predelovalni dejavnosti zadnja dva meseca še zmanjšujejo, a manj kot v drugi polovici lanskega leta. Dinamika izvoznih naročil je po posameznih vejah avtomobilske verige precej različna. Zaradi velikega pomena Revoza so največja nihanja v dejavnosti proizvodnje vozil. V proizvodnji elektronskih in optičnih izdelkov so se razmere v zadnjih dveh mesecih izboljšale, padci pri drugih sektorjih so bili manjši kot v predhodnih mesecih. Vendar anketni podatki v večji meri še ne vključujejo izzivov v dobavnih verigah. »Težave z dobavami izdelkov so trenutno večje kot povpraševanje kupcev,« pojasnjuje Ivanc.