Zaradi zaprtih nedelj prodajalci ob enomesečno plačo v letu dni

Ljubljana – Posledice in nevarnosti zaprtja trgovin ob nedeljah bi bile precej resnejše kot poskušajo prikazati sindikati in nasprotniki nedeljskega dela trgovine. V Trgovinski zbornici Slovenije (TZS) so, denimo, izračunali, da bi prodajalec zaradi zaprtja ob nedeljah poleg vseh 15 praznikov, ko so trgovine prav tako zaprte, na leto izgubil najmanj 1550 evrov dohodka, tisti z višjo osnovno plačo pa celo do 1800 evrov – veliko več kot eno mesečno plačo. Dodatki za delo ob praznikih in nedeljah so pri nas namreč najvišji prav v trgovini, celo višji kot v javni upravi.

Kot je razbrati iz ankete med trgovci, bi se zaradi nedeljskega zaprtja trgovin prihodki dejavnosti glede na leto 2019 znižali povprečno za desetino, kar 15 odstotkom podjetij, ki delajo ob nedeljah, bi se po ocenah promet zmanjšal celo za 20 do 40 odstotkov. Delo bi zato izgubilo 14 odstotkov zaposlenih. Samo podjetja, ki so odgovorila na anketo in delajo ob nedeljah, bi državi plačala za 81,4 milijona evrov manj dajatev.

Pot navzdol in na zavod

Ne gre samo za črne napovedi, ampak je to izraz stanja, kot ga že zaznava tudi uradna statistika. Aprilski indeksi realnega prihodka v trgovini na drobno glede na isti mesec leta 2019 so v nekaterih segmentih trgovine dobesedno strmoglavili. Za več kot polovico se je zmanjšal realni prihodek v trgovini z motornimi vozili, v trgovini z neživili brez motornih goriv je bil nižji za dobro četrtino, v trgovini na drobno brez motornih goriv je dosegel 84,5 odstotka lanskega, še precej nižji je bil v trgovini na drobno brez motornih vozil. Za 2,4 odstotka je upadel celo v trgovini z živili – čeprav se zdi, da smo Slovenci tedaj pokupili veliko hrane, ker smo bili več doma in več kuhali.



Poveden je tudi podatek zavoda za zaposlovanje. Brezposelnih je vse več. Samo marca in aprila se je tam na novo prijavilo več kot 3000 oseb iz trgovinske dejavnosti, od tega je bilo 1350 prodajalcev. Slabše so jo odnesli samo v gostinstvu (ki je bilo med epidemijo v celoti zaprto).

Po napovedih slovenskih in mednarodnih institucij se bo stanje še poslabšalo: BDP (h kateremu trgovina prispeva okoli 34 odstotkov) se bo letos znižal za sedem do dobrih deset odstotkov, stopnja anketne brezposelnosti pa se bo povečala na 5,4 do devet odstotkov. Krčilo se bo gospodarstvo v celotni EU, zato bo izvoz, ki je bil gonilo rasti, oslabel, kar bi vsaj delno lahko nadomestili z okrevanjem domače potrošnje.



Stroka pritrjuje trgovcem. Ekonomist dr. Igor Masten pravi: »Ali je v času oziroma pred vrati najhujše gospodarske krize po drugi svetovni vojni, ko gospodarstvo nujno potrebuje čim večjo aktivnost in ukrepe proti brezposelnosti, res pravi čas, da sprejemamo ukrepe, ki delujejo v nasprotno smer? Slabšega trenutka za takšno ravnanje si po mojem mnenju ne bi mogli izbrati.«

Udarec turizmu

Če bi trgovine ob nedeljah in praznikih ostale zaprte, bi boleče posledice občutili na več področjih. Najprej v turizmu, ki je za Slovenijo strateško pomembna ter prinaša skoraj desetino BDP in reže kruh skoraj 90.000 delavcem. »Vemo, da gresta turizem in trgovina z roko v roki. Turisti ob obisku države pričakujejo tudi delujoče trgovine. Turizem tako vpliva na trgovino in obratno – tudi trgovina vpliva na turizem. Zaprtje trgovin ob nedeljah bi gotovo vplivalo na turistično privlačnost Slovenije, posledica pa bi bil manjši promet tako v turizmu kot v trgovini, s tem pa manj pobranih davkov za državno blagajno,« pravijo v TZS.

Še bolj kot veliki bi posledice čutili mikro in mali trgovci, ki po lastnih navedbah pomemben delež prometa ustvarijo ob nedeljah in praznikih. Njim in njihovim zaposlenim prav nedelje omogočajo preživetje. Prepoved dela v nedeljo bi jih ugonobila, pomenila bi dodatne obremenitve za socialo.



Marjan Volavšek, direktor VBM Korenček, poudarja grozeči problem likvidnosti in presežka delavcev. »Ko nekoga zaposlujem, ga zaposlim zato, ker ga potrebujem, ta oseba pa ve, kakšen je delovni čas in kaj lahko pričakuje z zaposlitvijo pri nas. Ni tehtnega razloga za omejitev dela ob nedeljah.« Robert Fakin, direktor KZ Agraria Koper, poudarja, da bi zaprtje trgovin ob nedeljah posebej prizadelo kmete. »Zadruga je specifična. Smo podaljšana roka kmetov. Če kmetom z zaprtjem nedelj omejimo še prodajne kanale, bo to imelo hude posledice.«

Za zadružnika je težava tudi bližina meje: »Ko imamo pri nas ob nedeljah zaprto, nekaj kilometrov stran, čez mejo, pa se naši ljudje družijo v trgovskih centrih v sosednji Italiji. Zaprtje trgovin ob nedeljah bi nas trgovce ob meji postavilo v neenakopraven položaj s tistimi, ki nimajo obmejne konkurence.« Mali trgovci v turističnih krajih v času mrtve sezone ob koncih tedna naredijo tudi do 80 odstotkov prometa na teden.

Večje tveganje okužbe

Ne samo ob meji, na splošno bi se kupna moč spet odlivala v tujino, Slovenija bi obtičala med petimi državami v Evropi, ki omejujejo poslovanje ob nedeljah. Od sosed je to samo Avstrija.

Odprtim nedeljam v prid govorijo tudi varnostni oziroma zdravstveni argumenti. Če bodo imeli ljudje na voljo samo en prosti dan za nakupovanje (če ne upoštevamo še zaprtih praznikov), bo gneča ob sobotah vsekakor večja (kar je v nakupovalnih centrih že opazno), s tem pa bo večje tudi tveganje za okužbo, tako za potrošnike kot za zaposlene v trgovini.

Čeprav je v Sloveniji zaščita delavcev v trgovini za delo v manj ugodnem delovnem času najvišja v Evropi (kar priznavajo tudi delojemalci), si TZS prizadeva za ponovni dogovor s Sindikatom delavcev trgovine Slovenije najpozneje v šestih mesecih. Čeprav kolektivna pogodba trgovine, ki to ureja, velja do konca leta 2022, so delodajalci pred kakršnimikoli spremembami zakona o trgovini odprti za socialni dialog in temeljito analizo razmer.

Ostro pa nasprotujejo odloku, s katerim je vlada preprosto podaljšala omejitve nedeljskega dela trgovine tudi v času po koncu epidemije, saj po njihovem mnenju za tak ukrep ne obstajajo nobeni strokovni razlogi. Da bi se izognili dodatni nepopravljivi gospodarski škodi so na ustavno sodišče vložili pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka, s tem so seznanili ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška in ga pozvali, naj vlada odlok prekliče.