O brezposelnosti vse tiho je bilo

Ljubljana – Ob tem, ko je finančni minister Andrej Bajuk včeraj poudaril, da mnenje vladne službe za razvoj in Umarja o spremembah davčne zakonodaje domnevno ne temelji na najnovejših podatkih o proračunskih prilivih, je treba poudariti, da včeraj nihče ni zanikal preostalih “zloveščih” napovedi iz dokumenta. Služba za razvoj in Umar sta namreč vlado med drugim posvarila tudi pred povečanjem brezposelnosti po uveljavitvi dohodninske reforme.

Na novinarski konferenci, na kateri sta poleg Bajuka sodelovala še Janez Šušteršič (Umar) in Andrej Horvat (služba za razvoj), včeraj niso spregovorili niti besede o delu dokumenta, ki je povezan s trgom dela in zaposlovanjem. Včeraj pozno popoldne nam pri službi za razvoj ni uspelo izvedeti, ali je tudi ta del pisma namenjen “zgolj nadaljnjemu razčiščevanju v vladi” in zaradi zastarelih podatkov domnevno ni več aktualen. Pojasnila so nam obljubili za danes.

Na državnem zavodu za zaposlovanje sicer niso izvedli raziskav o tem, kako bo davčna reforma vplivala na trg dela. “Gre za predlog vlade na področju davčne zakonodaje, ki bo obravnavan še v državnem zboru. Za konkretne ocene o vplivu predlaganih sprememb na trg dela je tako še prezgodaj,” so nam pojasnili na zavodu, ki ga vodi Anka Rode.

Kot smo poročali v Delu, vladna služba za razvoj in Umar – njuna predstojnika sta se svojčas udeleževala aktualnih pogajanj o delovni zakonodaji oziroma socialnem sporazumu – v mnenju o predlogih davčne zakonodaje med drugim ugotavljata, da bi se lahko po dohodninski reformi povečala brezposelnost in zaposlovanje za določen čas. “Razbremenila bo delodajalce predvsem pri začasnih in nerednih zaposlitvah. Velikim podjetjem, ki zaposlujejo tudi za nedoločen čas, znižanje dohodnine ne bo prineslo dodatne razbremenitve stroškov dela,” sta zapisala Šušteršič in Horvat. Vzrok za možno povečanje brezposelnosti vidita v nezadostno davčno razbremenjenih podjetjih, ki zaradi tega ne bodo zaposlila vse dodatne razpoložljive delovne sile. Pri tem sklepanju se sicer sklicujeta na rezultate modela Inštituta za ekonomska razvoja, ki je za vlado izračunalo učinke davčne reforme.

Na zavodu za zaposlovanje so bolj optimistični. “V celoti naj bi davčna reforma prinesla zmanjševanje obdavčitve dohodkov fizičnih oseb in s tem tudi večji razpoložljivi dohodek za trošenje in za naložbe posameznikov. Če bodo predlagani ukrepi vplivali na povečevanje zaposlovanja, je pričakovati, da bo ta trend pomenil na drugi strani zmanjševanje brezposelnosti. Vendar je treba pri tem upoštevati, da na zaposlovanje vpliva tudi ugodna gospodarska rast, ki je odvisna od različnih dejavnikov, ne nazadnje tudi od gospodarskih razmer na območju evra oziroma od gibanj na svetovnih trgih,” so nam razložili na zavodu.

Dodajajo, da vlada z davčno reformo pričakuje ne le zmanjšanje stroškov dela, ki bi povečalo poslovni presežek in zatorej tudi vlaganja v dodatno zaposlovanje, ampak tudi zniževanje relativne cene zaposlenih z višjo izobrazbo glede na zaposlene z nižjimi stopnjami kvalifikacije. Umarjevo poročilo za obdobje 2006–2008 napoveduje nekoliko povečano rast zaposlenosti, kar naj bi bil tudi izraz postopnega razbremenjevanja podjetij za davek na izplačane plače. Na zavodu pri tem opozarjajo na velika prestrukturiranja v nekaterih gospodarskih panogah in strukturna neskladja na slovenskem trgu dela.

Po drugi strani pa je bilo še pred desetimi dnevi po Horvatu in Šušteršiču malo verjetno, da bi “lahko že samo na podlagi znižanja dohodnine pričakovali povečanje zaposlenosti in gospodarske rasti”. To sta utemeljila s premajhno prožnostjo trga dela, zaradi katere se del davčne razbremenitve ne bo prelil od delojemalcev k delodajalcev. Prav tako nista računala na možnost, da bi delodajalci razbremenitev plač lahko uporabili kot argument pri nepovečevanju stroškov dela v prihodnosti. Vladi oziroma finančnemu ministru Bajuku sta svetovala pospešitev odprave davka na izplačane plače ali omejitev zgornjega zneska socialnih prispevkov, ki jih plačajo delodajalci.

Minister za delo Janez Drobnič nam v pogovoru za jutrišnjo Sobotno prilogo “ni mogel dati podrobnejšega odgovora” na vprašanje, kako bo davčna reforma vplivala na trg dela. “Takrat ko se je razmišljalo o uvedbi enotne davčne stopnje, sem opozoril, da bo to bistveno spremenilo ureditev socialnih transferjev. Ker gre zdaj za modifikacijo davčnih stopenj, to ne bo vplivalo na transferje, predvidoma tudi ne na sam trg dela. Nekateri strokovnjaki trdijo, da bo vplivala le na plače, odvisno pa je, ali se bodo prelile v vlaganja in delovna mesta,” je pojasnil Drobnič.

Preberite si v današnjem tiskanem Delu