O uporabi kamnoloma Velika Pirešica zdaj še sodišče

Celje – Družba VOC Ekologija je v zadnjem letu v stečaju družbe CM Celje od upnikov kupila za osem milijonov evrov terjatev. Želi kamnolom v Veliki Pirešici, potem ko jim je asfaltno bazo čez cesto speljal Remont. Dokler kamnolom ne bo spet na prodaj, VOC s tožbo zahteva prenehanje uporabe kamnoloma. S tem bi bil kamnolom bistveno manj vreden in tudi cenejši, upniki pa bi dobili manj.

Tožbo zoper CM Celje v stečaju in Ecobeton, ki izvaja dela v kamnolomu v Veliki Pirešici, je VOC Ekologija vložil avgusta lani. Zahtevajo prepoved in opustitev izkoriščanja kamnoloma ter ugotovitev ničnosti pogodbe med CM Celje in Ecobetonom. Skupaj s tožbo so vložili tudi predlog za izdajo začasne odredbe, s katero bi dela v kamnolomu ustavili takoj. Sodišče je začasno odredbo glede CM Celje pravnomočno zavrglo, glede Ecobetona še odloča višje sodišče. Koncesijo za rudarska dela v kamnolomu ima sicer CM Celje do februarja 2022, na razširjenem pridobivalnem prostoru pa do 2026.

Prokurist VOC Ekologije Robert Dobnik je dejal, da izjav do konca postopka ne bodo dajali. Je pa direktor podjetja Roman Moškotevc že lani povedal, da si želijo, »da se prodaja razplete in da kamnolom končno pride v roke kupcu, ki bo z njim korektno in normalno gospodaril, ker tega zdaj ni. Nič se ne vlaga nazaj v kamnolom. Ne spoštuje se koncesijske pogodbe. Pa še zmanjšuje se vrednost premoženja, tistega, ki je namenjeno za poplačilo upnikov.« Odvetnik Peter Fingušt, ki zastopa CM Celje v stečaju, je po včerajšnjem naroku dejal, da v kamnolomu vse delajo v skladu s koncesijo: »Rudarski inšpektor je izdal ugotovitveno odločbo, s katero je ustavil lani sprožen postopek. Eksploatacija se izvaja v okviru in bistveno nižjih kvotah, kot so določene s koncesijsko pogodbo. Nepravilnosti ni.«

Stečajna upraviteljica Milena Sisinger je tudi v zadnjem rednem poročilu glede inšpekcijskega nadzora zapisala, da so bili očitki »verjetno po naključju« enaki tožbenim trditvam VOC Ekologije. V poročilu o ocenjeni vrednosti kamnoloma pa je cenilka zapisala, »da kamnolom izkazuje vrednost le, če ima rudarsko pravico in se nadaljuje eksploatacija«. Tržno vrednost kamnoloma, ki obratuje, je ocenila na 15,3 milijona evrov; če ne obratuje, pa je njegova vrednost le dober milijon evrov. Ob zadnji, četrti prodaji, do katere kasneje sploh ni prišlo, je bila izklicna cena 7,5 milijona evrov. Bila je nižja, kolikor ima VOC Ekologija danes v kamnolomu kupljenih terjatev.

S terjatvami do kamnoloma

VOC Ekologija, ki je v polovični lasti družine direktorja Moškotevca, drugo polovico pa ima Simona Okorn, partnerica Janeza Škoberneta, nekdanjega direktorja in večinskega lastnika propadlega Cestnega podjetja Maribor, je upnik CM Celje postal lani z nakupom terjatev Banke Koper. Do danes so kupili še terjatve Petra Podržaja, Slovenijalesa, Hmezada, ne pa tudi Fursa in Petrola. Slednja imata v kamnolomu skupno okoli 4,2 milijona evrov zavarovanih terjatev. Moškotevc je že lani dejal, da imajo z odkupi terjatev dobre izkušnje, tako so za kratek čas postali lastniki podjetja Kograd Igem Tomaža Ročnika. Vendarle pa bodo morali kamnolom na koncu kupiti. Če jim uspe s tožbo, bo kamnolom na prodaj ceneje, kar pa bi verjetno privabilo tudi druge kupce. Teh ne manjka, neuradno naj bi Sisingerjevi pred kratkim za kamnolom ponujali deset milijonov evrov.

Prodaje kamnoloma pa najverjetneje še nekaj let ne bo. Sklad kmetijskih zemljišč je namreč vložil tožbo za okoli polovico zemljišč v kamnolomu, ki naj bi jim pripadala po zakonu. Prodaja kamnoloma je tako ustavljena. Se je pa na prodajo najbolj vztrajno pritoževal prav VOC Ekologija. Moškotevc pravi, da so hoteli, »da se kamnolom proda pregledno in tako, da bodo vsi upniki zadovoljni. Nismo se pa samo mi upirali ali opozarjali na nekatere nepravilnosti. Pritoževali sta se tudi Gorenjska banka in DUTB.« Sisingerjeva to zanika: »Gorenjska banka se je pritožila v drugem primeru, DUTB pa sploh nikjer, ker je bilo z njimi doslej vedno vse usklajeno.«