Tiskane izdaje
A ker je kriza pokazala ranljivost globalnega gospodarstva, ki je preveč odvisno od nenadzorovanih finančnih trgov, so tudi največji zagovorniki svobodnega trga začeli razmišljati, kako odpraviti ne le posledice, temveč zlasti vzroke za krizo. Obamova administracija je po dolgotrajnih posvetovanjih - med njimi so v sporu med »revolucionarnimi« zagovorniki uvedbe sistema finančnega uravnavanja povsem na novo in tistimi, ki so se zavzemali za spremembe sedanje, a dokazano neučinkovite strukture, zmagali pripadniki evolucije - načrt reforme državnega nadzora nad finančnim trgom predstavila sredi junija, včerajšnji predsednikov nastop pa se ni bistveno razlikoval od njegovega takratnega govora. Vendar se je v tem času spremenilo notranjepolitično prizorišče, na katerem so se vse sile vključile v bitko zaradi reforme zdravstvenega sistema.
V tem času se kongresniki zelo malo posvečali finančni regulaciji, finančne ustanove, ki so zakuhale krizo in recesijo, pa so v boj vpregle številne lobiste, ki so poskusili ublažiti napovedane ostre ukrepe. Najbolj jim je šla v nos načrtovana uvedba posebne agencije za zaščito potrošnikov, ameriška gospodarska zbornica pa je pred kratkim porabila dva milijona dolarjev za oglase, s katerimi je opozarjala pred državnimi posegi, ki da bodo ogrozili svobodni trg in mala podjetja. Zelo so bili dejavni tudi tisti, ki nasprotujejo povečanju pristojnosti ameriške centralne banke. Ta naj bi dobila osrednjo vlogo pri nadzoru največjih finančnih ustanov, katerih neodgovorno delovanje utegne ogroziti vso gospodarstvo.
Po Obamovih besedah je kriza dokazala, da je izbira med svobodnim in nenadzorovanim trgom ter državnim nadzorom lažna; trg lahko deluje pošteno in svobodno le, če mu to omogoča ustrezna zakonodaja. Predsednik je znova napovedal, da bo kongres novo finančno zakonodajo, ki bo utrla pot transparentnosti in odgovornosti, sprejel še letos, finančnikom na Wall Streetu pa je zagotovil, da oblasti ne bodo več dovoljevale neodgovornega ravnanja, ki je privedlo do krize.
Odločno se je zavzel za ustanovitev agencije za zaščito potrošnikov, ki so bili po njegovih besedah tudi delno odgovorni za krizo, saj so jemali posojila, za katera bi morali vedeti, da jih ne morejo odplačati. A pri tem so bili pogosto zavedeni, njihov pohlep in nevednost pa so izkoriščale finančne ustanove, ki so s posli, ki so jih pozneje prevalile na pleča drugih, veliko zaslužile. Zato bo po njegovih besedah treba odpraviti pomanjkljivosti v zakonodaji, ki so dopuščale takšne sistemske zlorabe in skrajno tveganje pri poslovanju z vrednostnimi papirji. Nadzorni organi, ki so doslej skrbeli le za red »med drevesi«, pa bodo morali poskrbeti, da bo ostal zdrav ves »gozd« - nacionalno gospodarstvo.
Na koncu je Obama finančnikom sporočil, da jim ni treba čakati na novo zakonodajo, če hočejo povrniti zaupanje v svoje delo. Pozval jih je, naj raje nagrajujejo dolgoročne dosežke, ne pa kratkoročnih tveganj, zmanjšajo visoke nagrade vodilnim uslužbencem in s posojili pomagajo navadnim ljudem, katerih davki so rešili finančne ustanove. A ti še naprej izgubljajo službe in streho nad glavo ter nosijo glavno breme stabilizacije.
