Tiskane izdaje
Frankfurt - Svet Evropske centralne banke (ECB) na današnjem zasedanju po pričakovanjih ni spremenil ključne obrestne mere za območje evra, ki ostaja na zgodovinsko nizki ravni enega odstotka. Predsednik ECB Jean-Claude Trichet je dejal, da obrestna mera ostaja na primerni ravni glede na gospodarske razmere in dal tako jasno vedeti, da sprememb ni pričakovati.
Svet ECB je na majskem zasedanju obrestno mero znižal za 0,25 odstotne točke na odstotek. Osrednja monetarna ustanova evrskega območja je od oktobra lani obrestno mero znižala za 3,25 odstotne točke na sedanjo rekordno nizko raven v zgodovini območja skupne evropske valute.
Obenem se je Trichet dotaknil tudi nestandardnih ukrepov, za katere se je ECB odločila spomladi. Svet ECB se je namreč že maja tudi odločil, da bo odkupovala krite obveznice v obsegu 60 milijard evrov. Ukrep, s katerim želijo v Frankfurtu sprostiti krč na finančnih trgih in povečati količino denarja v obtoku, se bo predvidoma iztekel junija prihodnje leto, imel pa je že pozitivne učinke na stroške zadolževanja podjetij.
Bankam 442 milijard evrov posojil
Poleg tega je ECB bančnemu sektorju vse od začetka svetovne finančne krize zagotavljala injekcije dodatne likvidnosti v višini več sto milijard evrov, vključno z junijsko rekordno operacijo refinanciranja, ko je bankam namenila za skupno 442 milijard evrov posojil za 12 mesecev po fiksni enoodstotni obrestni stopnji.
Vseeno pa naj bi gospodarska dejavnost po pričakovanju ECB do konca leta ostala šibka. Stabilizacijo in nato postopno okrevanje s pozitivnimi četrtletnimi stopnjami rasti pričakujejo v naslednjem letu.
Države območja evra so julija na letni ravni zabeležile 0,6-odstoten padec cen, vendar na območju evra že drugi mesec zapored beležijo deflacijo; junija so se cene znižale za 0,1 odstotka.
Gibanje cen naj bi se še letos vrnilo v pozitivno območje
ECB vztraja, da ni nevarnosti deflacijske spirale, ki bi negativno vplivala na gospodarsko dejavnost, in da gre le za fenomen t.i. dezinflacije, ki je posledica občutno nižjih cen energentov v primerjavi z lanskimi rekordnimi cenami. Gibanje cen naj bi se tako še letos vrnilo v pozitivno območje, a inflacija naj bi nato zaradi šibkega povpraševanja še dalj časa ostala nizka.
Ko gre za javnofinančne politike držav članic evrskega območja, pa je Trichet pozdravil stališče evroskupine (foruma finančnih ministrov držav z evrom), da dodatne javnofinančne spodbude niso upravičene. Obenem morajo po prepričanju ECB proračunsko načrtovanje za 2010 in srednjeročne javnofinančne strategije vsebovati jasno zavezo za hiter povratek k stabilnim in vzdržnim javnim financam.
Konsolidacija se mora začeti najkasneje takrat, ko bo postalo jasno, da je gospodarstvo začelo okrevati, javnofinančni primanjkljaj kot delež bruto domačega proizvoda pa se mora zniževati hitreje kot po stopnji 0,5 odstotne točke, kakor predvideva pakt o stabilnosti in rasti. V državah z visokima primanjkljajem in javnim dolgom mora hitrost zmanjševanja doseči vsaj odstotno točko.
