Tiskane izdaje
Kot so zapisali, vztrajajo pri zahtevah za ureditev razmer v malem gospodarstvu, saj menijo, da jih vlada premalo upošteva in skrbi le za velika podjetja, med drugim za banke. "Zelo veliko jih je zaradi neustrezne insolvenčne zakonodaje trenutno na robu preživetja, saj so zaradi dolgih in neustreznih postopkov prisilne poravnave in stečajev velikih podjetij ostali brez zasluženega denarja," dodajajo obrtniki. Nekateri so izpostavili tudi problem zastarele delovno-pravne zakonodaje, če bi se ta v kratkem posodobila in omogočila bolj fleksibilno zaposlovanje, bi lahko v malem gospodarstvu zaposlovali bistveno več ljudi, pravijo še obrtniki.
Del ukrepov za zajezitev finančne nediscipline bodo upoštevani, na potezi je sedaj državni zbor, delno se ureja tudi preprečevanje dela na črno, še vedno pa se z ministrstvom za pravosodje pogovarjajo o prisilni poravnavi. Zbornica se zavzema za sprejetje ukrepa »vsak račun šteje«, ki bi državljanom omogočil dodatne olajšave, država pa bi z omejevanjem sive ekonomije lahko dosegla raven sosednje Avstrije. Vse to bi po predvidevanjih obrtne zbornice državni blagajni prineslo okrog 1 milijarde evrov.
V letu 2010 je prenehalo s poslovanjem 6.471 obrtnih podjetij, od tega največ v gradbeni (2.381), dejavnosti (1.681) in prometni dejavnosti (713). V letu 2009 je prenehalo s poslovanjem 4.500 obrtnih podjetij. V dveh letih torej skupaj skoraj 11.000 obrtnikov in malih podjetnikov. Vlada bi se morala nad tem številom resno zamisliti in takoj ukrepati, menijo udeleženci posvetov.
O konkretnih datumih javnega protesta bodo razpravljali in odločili člani upravnega odbora v petek.
