Od gradnje k vzdrževanju

Na prometnem področju je Slovenija v dveh tednih dobila vodilna človeka v obeh najpomembnejših državnih podjetjih. Goran Brankovič in Mateja Duhovnik sta prišla na Slovenske železnice (SŽ) oziroma na Dars v času, ko še ni jasno, ali je globalna gospodarska kriza, ki je najprej udarila po transportu, že dosegla dno. Obe menjavi sta se zgodili na pobudo prometnega ministra Patricka Vlačiča, pri iskanju primernih kadrov se je zapletalo, na SŽ bolj in na Darsu manj.

Na SŽ je bilo izgubljenega pol leta, saj je bil Matic Tasič za generalnega direktorja izvoljen brez javnega razpisa, potem pa ni opustil župovanja na Prevaljah, tako da je bilo treba sprožiti nov razpisni postopek. Na Darsu je šlo po odhodu prejšnjega poslovodstva hitreje. Skoraj se je zataknilo tik pred zdajci. Nadzorniki so namreč namesto enega vladi predlagali v imenovanje štiri po njihovem mnenju primerne kandidate. Saj seveda niso mogli preslišati govoric, da ministri podpirajo različne kandidate.
Vlada se tokrat formalno ni pustila speljati na tanek led; kaj se je v resnici dogajalo v zakulisju, si je mogoče le misliti. S tem, ko je vlada od nadzornikov zahtevala, da dokončno sami izberejo enega kandidata oziroma kandidatko, je ohranila podobo njihove samostojnosti in nevmešavanja politike v njihovo delo. Nadzorniki so nato dobesedno čez noč dokončali svoje delo, vlada pa je v funkciji skupščine lastnice, države, njihov predlog potrdila.

Na SŽ so razmere kritične in jih brez globokih rezov ne bo mogoče rešiti. Dars je na drugačnem razpotju: kakor sama ugotavlja nova predsednica uprave, se bo iz družbe za gradnjo morala preleviti v družbo za vzdrževanje. Še več. V državnem zboru poslanci prav te dni razpravljajo o proračunih za prihodnji dve leti. V prometu se stvari obračajo na glavo. Glavnina naložbenega denarja je namenjena tirom, državna avtocestna družba se bo morala tako kot že zadnja leta znajti drugače, brez proračunskih sredstev. Ob sedanji visoki zadolženosti, na zadnji dan julija je bila projekcija Darsovega dolga skupaj z obrestmi približno 4,3 milijarde evrov. To ob dokončanju osnovnega avtocestnega križa pomeni upočasnjevanje gradnje. Tudi izvedba celotnega dodatnega avtocestnega programa postaja vedno znova dvomljiva, saj je - kot pravi minister - vreča prevelika za premalo denarja.

Finančni inženiring bo zato izjemno pomembna naloga novega poslovodstva Darsa, ki si ga bo predsednica uprave izbrala sama. Za čim manj glavobola pri vračanju dolgov bo treba racionalno cestniniti vožnjo. Če se z nesrečnim vinjetnim sistemom od prometa osebnih vozil zbere okrog sto milijonov evrov na leto, potem bi cestninjenje prevoženih razdalj po evropsko primerljivem ceniku prineslo menda kar 50 milijonov več. Zato bi o tem kazalo razmišljati že zdaj, in ne šele leta 2012, ko bo elektronsko cestninjenje po sedanjem predlogu uvedeno za tovorna vozila.

Varnost je naslednje izjemno pomembno vprašanje. Z uvedbo avtocestnih nalepk se je promet z državnih cest res preusmeril na avtoceste, kjer je zdaj zato več manj veščih voznikov, ki se pri večji hitrosti slabše odzivajo na nepredvidene dogodke in izzivanje. Tu pa učinkovitejše rešitve od ozaveščanja, žal, skorajda ni. Tudi fizične enosmerne ovire niso stoodstotno zanesljiva varnostna rešitev.