Od šestega bloka TEŠ bodo imeli največ Alstom in banke

Pri gradnji šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj bodo največ zaslužili dobavitelji opreme in banke. Osemdeset odstotkov od 1103 milijonov evrov bo šlo za tehnološko opremo, desetina pa bankam.

Objavljeno
21. oktober 2009 13.39
Borut Tavčar
Borut Tavčar
Ljubljana - Pri gradnji šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj bodo največ zaslužili dobavitelji opreme in banke. Okvirni prerez stroškov projekta po posameznih segmentih, ki smo ga dobili iz TEŠ, kaže, da bo tehnološka oprema stala približno 80 odstotkov, gradbena dela osem odstotkov, stroški investitorja bodo dva odstotka, stroški financiranja pa deset odstotkov. Na vprašanje, kako so razdeljeni stroški projekta med dobavitelji opreme, izvajalci del in bankami, so iz TEŠ odgovorili, da sta za blok 6 za zdaj podpisani dve pogodbi za dobavo opreme in izvedbo del. To sta pogodba za glavno tehnološko opremo z Alstomom za 70 odstotkov tehnološke opreme, od tega je lahko približno 30 odstotkov slovenskega dela, in pogodba za dobavo RDP6 s slovenskim konzorcijem Rudis-Esotech.

Dodali so, da bodo v Evropskem uradnem listu, poleg že prejšnjih dveh objavljenih razpisov, objavljeni še razpisi za drugo opremo (hladilni sistem, transport premoga, obdelava produktov in priprava vode), kjer pričakujejo predvsem udeležbo slovenskih podjetij. »Prav tako pričakujemo, da bodo gradbena dela izvajali slovenski gradbeniki. Stroški financiranja med gradnjo vključujejo interkalarne obresti, strošek odobritve posojila, strošek odobritve jamstva ter strošek zavarovanja posojila,« pravijo v TEŠ.

V TEŠ so povedali še, da bo glavna tehnološka oprema najsodobnejša, izdelana po načelu state of the art. »Kotlovske naprave so projektirane na osnovi parametrov lignita iz Premogovnika Velenje, blok 6 pa je po velikosti in režimu obratovanja dimenzioniran na osnovi zalog premoga iz Premogovnika Velenje. Premoga je dovolj,« odgovarjajo v TEŠ na vprašanje, kako bodo delovali po tem, ko se bo količina domačega premoga začela zmanjševati. Tako tudi še ne vedo, kateri vir energije ga bo nadomestil.

»V projektu je predvidena tudi vedno večja zahteva po zajemu in shranjevanju CO2. Naprava je 'CCS Ready', kar pomeni, da je pripravljena za morebitno dogradnjo naprave za zajem CO2,« pa v TEŠ odgovarjajo na vprašanje, ali so upoštevali verjetno nujo po zajemu in shranjevanju CO2. Niso pa razkrili, koliko bi to podražilo njihovo poslovanje in s tem elektriko. Za zdaj je predvideno, da bo lastna cena megavatne ure dobrih 55 evrov, prodajna pa 71,50 evra.

V TEŠ so poudarili, da je novi blok zasnovan tako, da negativni vplivi obratovanja nove enote na okolje v nobenem primeru ne bodo večji od dovoljenih. Za varstvo zraka je to 200 mg SO2/m³, 200 mg NOx/m³, 30 mg prahu/m³ in 250 mg CO/m³.

Iz tiskane izdaje Dela.