Tiskane izdaje
BS je lansko leto po besedah viceguvernerja Darka Bohneca sklenila z 9,3 milijarde evrov bilančne vsote, po predlanskem primanjkljaju prihodkov nad odhodki v višini 36,4 milijona evrov pa je leto 2008 končala s primanjkljajem v višini 29,7 milijona evrov.
Na slednjega je vplivalo tudi zmanjšanje knjigovodske vrednosti finančnih sredstev in pozicij v višini 119 milijonov evrov, obseg lani oblikovanih rezervacij pa se je v medletni primerjavi povzpel za 32 milijonov evrov na 62 milijonov evrov. Ob polletju pa so pozitivni učinki iz rezervacij že dosegli nekaj manj kot sto milijonov evrov, je dejal Bohnec.
Ob predstavitvi dokumentov BS je Bohnec orisal tudi razmere v prvem polletju letošnjega leta, ko je svetovna finančna in gospodarska kriza dobila širše razsežnosti. Po njegovih besedah zdaj prvi znaki kažejo, da je nastopila zaustavitev padanja bruto domačega proizvoda (BDP), tako v Sloveniji kot v njenih najpomembnejših partnericah.
V predstavitvi tekočih makroekonomskih gibanj je Bohnec kot "zaskrbljujoče" dejstvo izpostavil desetodstotno rast plač v javnem sektorju, medtem ko je rast plač v gospodarstvu po zadnjih podatkih na letni ravni znašala 2,3 odstotka. Na tekočem računu plačilne bilance ima Slovenija ob polletju presežek v višini 56 milijonov evrov, medtem ko je bila lani, kot je dejal, še globoko v primanjkljaju.
Prvi podatki za letošnji avgust kažejo na povečanje kreditiranja gospodarstva v višini 150 milijonov evrov, je članom odbora pojasnil Bohnec. Siceršnja umiritev kreditne rasti ni bila povezana le z recesijo, ampak tudi z dogajanjem na mednarodnih finančnih trgih," je dejal.
Za banke so se namreč zaostrili pogoji zadolževanja na mednarodnih finančnih trgih, s čimer se je povečalo tveganje refinanciranja. Po Bohnečevih besedah so k zagotavljanju likvidnosti pomembno prispevali tudi ukrepi Evropske centralne banke (ECB). Sicer pa so se v prvem polletju na račun oslabitev, ki jih je bilo za 220 milijonov evrov, precej znižali dobički bank in dosegli 164 milijonov evrov.
Člana odbora Andreja Vizjaka (SDS) je zanimala vloga BS pri razbijanju kreditnega krča ter višina oslabitev zaradi naložb v vrednostne papirje propadle ameriške investicijske banke Lehman Brothers. Tudi Zvonko Černač (SDS) je izpostavil problematiko obsega slabitev in neposrednih kapitalskih izgub BS, posebej naložbe v Lehman Brothers, ki naj bi znašala 30 milijonov evrov.
Bohnec je pojasnil, da BS kot regulator bančnega trga ni zaostrovala pogojev pri likvidnostni letvici, pojasnil pa je, da se banke v pogojih krize obnašajo drugače kot prej. Po podatkih BS trenutno banke iz virov pri ECB črpajo za 1,7 milijarde evrov sredstev, s katerimi lahko refinancirajo posojila.
Bohnec glede konkretne naložbe BS v Lehman Brothers ni mogel postreči s podatki. To je spodbudilo širšo razpravo o dostopnosti podatkov, ki jih za svoje delo od finančnih institucij potrebujejo organi DZ. Vili Trofenik (Zares) je izpostavil težave, ki jih imajo poslanci pri pridobivanju verodostojnih podatkov, kar "obremenjuje" njihovo delo, svoje nezadovoljstvo pa je izrazil z odhodom s seje odbora.
Člani odbora so se seznanili tudi s poročilom o stanju in razmerah na trgu finančnih instrumentov v letu 2008 in poročilom o delu Agencije za trg vrednostnih papirjev, medtem ko so obravnavo poročila o stanju na področju zavarovalništva in poročila o delu Agencije za zavarovalni nadzor za leto 2008 zaradi odsotnosti predstavnikov agencije preložili na eno prihodnjih sej.
