Odločitev izglasovana: Merkur bo dokapitaliziran

Naklo - »Program lahko normalno nadaljujemo in zdaj imajo upniki en mesec časa za vpis kapitala,« je po današnji enourni skupščini delničarjev, na kateri so izglasovali predlog o dokapitalizaciji s konverzijo terjatev, zadovoljno dejal predsednik uprave Merkurja Blaž Pesjak. Vsi sklepi na skupščini, na kateri je bilo 82 odstotkov kapitala, opazno je manjkal Merfin, ki ima 8,8 odstotka, so bili sprejeti z večino, izpodbojnih tožb ni napovedal nihče.

Predlog o dokapitalizaciji je bil sprejet soglasno, dejansko pa bo ta stopila v veljavo s potrditvijo prisilne poravnave, ki je predvidena za konec aprila ali začetek maja, je poudaril Pesjak. Po skupščini so delničarji oziroma njihovi predstavniki dobesedno bežali pred novinarji, ko smo jih prosili za komentarje. Izjema je bil predstavnik Iskratela Metod Zaplotnik, ki ima zdaj v Merkurju 7,75 odstotka delnic. Po njegovem mnenju je zdaj »dobljena prva bitka, vojna še čaka!«

Pri dokapitalizaciji bodo sodelovali navadni upniki, in to so vse banke, ki imajo nezavarovane terjatve do Merkurja, in predvsem večji dobavitelji.

Za uspešno dokapitalizacijo oziroma za to, da se postopek prisilne poravnave nadaljuje, mora biti vpisanih oziroma pretvorjenih vsaj 85 milijonov evrov. Računam na 85 milijonov evrov, če pa bo več, pa je samo dobro za Merkur, je dejal Blaž Pesjak.

Na vprašanje, kakšna bo nova lastniška struktura, je Pesjak odgovoril, da bo odvisna od razmerja med navadnimi in ločitvenimi upniki, ki se bodo odločali za konverzijo. Novi lastniki bodo predvidoma 60- ali celo večodstotni lastniki Merkurja, med njimi pa bodo imele največji delež banke navadne upnice.

Poleg dokapitalizacije je za Merkur zelo pomemben tudi reprogram dolgoročnih zavarovanih posojil v skupni vrednosti 300 milijonov evrov. Pri reprogramu bodo udeležene banke, ki so že pristopile k odobritvi likvidnostnega posojila, in še nekateri drugi finančni upniki. Natančnejših pojasnil Pesjak ni želel dati, dejal je le, da bo dokument o reprogramiranju predvidoma podpisan prihodnji teden.

Ključna predpostavka tega reprograma je, da se glavnica ne odplačuje do leta 2016 in da bo obrestna mera letos in prihodnje leto bistveno nižja od tržne, in sicer za leto 2011 enoodstotna, za leto 2012 pa 1,5-odstotna.

Po reprogramiranju bodo zagotovoljene ustrezne finančne razmere za Merkurjevo preživetje, se pravi, da se sanacija iz pravno-finančnega dela premika v poslovne ukrepe, je dejal Pesjak. Januar je bil za Merkur sicer tradicionalno slab mesec, prodali smo za 10,7 milijona evrov, računamo da bo že februar boljši, ključni meseci za naš program prestrukturiranja, ki smo si ga začrtali, pa so marec, april, maj in junij. Že marca bi morali preseči 15 milijonov evrov prodaje, aprila 20 milijonov. Poslovni izid za lani še ni znan, rezultati niso revidirani, je dejal Pesjak in v nadaljevanju pojasnil, da bodo ti v precejšnji meri odvisni od revizorjeve opredelitve do posameznih postavk v bilanci.

Lastniki so včeraj vnovič obravnavali tudi poslovno poročilo za leto 2009. Revizija je namreč pokazala, da prikazanega bilančnega dobička v višini dobrih 93 milijonov evrov ni bilo, zato so tudi preklicali sklep, sprejet junija lani, da se upravi in nadzornemu svetu podeli razrešnico. Včeraj so za revizorja za leto 2010 in tudi posebnega revizorja imenovali Deloitte Revizija.

V izredni reviziji, ki se bo začela v ponedeljek, bodo preverili posamezne posle od 26. aprila 2007 do 3. novembra lani oziroma posle, ki jih je Merkur sklenil z družbami Merfin, Merfin dva, Merfin tri, HTC dva, HTC ena in HTC G. Ugotovili bi radi višino oškodovanja Merkurjevega premoženja. Ko bodo znani rezultati revizije, se bomo tudi odločali, je Pesjak odgovoril na vprašanje, ali bodo vložili odškodninsko tožbo proti nekdanjemu vodstvu oziroma ukrepali proti revizorski družbi KPMG, ki je napisala letno poročilo za leto 2009.

Po skupščini je bil včeraj optimističen tudi Matevž Slapničar, predsednik nadzornega sveta, v katerega so včeraj imenovali dva nova člana: to sta Miro Medvešek in Vanja Jeraj Markoja. Slapničar je prepričan v uspešno dokapitalizacijo in reprogramiranje posojil, po njegovem mnenju pa se že tudi pri poslovanju opazijo rezultati ukrepov. »Verjamem, da se bodo kmalu poznali učinki likvidnostnega posojila in da bo znova oživela prodaja predvsem v malih podjetjih in pri samostojnih podjetnikih,« je dejal.