Odstavljena uprava HEP

Zagreb - Zaradi številnih afer z vsemi vrstami korupcije in kriminala je hrvaška vlada na včerajšnjem zaprtem delu seje vendarle sprožila zamenjave v vrhu Hrvaškega elektrogospodarstva (HEP). Mediji so v zadnjih tednih namreč razkrili številne afere, od spornega zaposlovanja članov HDZ, škodljivega zadolževanja za vzdrževanje likvidnosti ter škodljivih pogodb, ki so državni proračun oškodovale za več kakor milijardo kun, izplačevanja tisočev evrov za izdelavo menedžerskih pogodb, ki jih je mogoče najti na internetu, pa vse do kupovanja električne energije po najvišjih tržnih cenah (83 evrov za MWh) in prodaje te iste energije po 20 evrov za MWh domačim in tujim podjetjem.

Zaradi teh primerov državno tožilstvo in policija že nekaj časa pripravljata kazensko ovadbo zoper predsednika uprave Ivana Mravaka, vlada pa je včeraj nadzornemu odboru HEP le poslala predlog za zamenjavo celotne uprave. Nov predsednik uprave bo postal Leo Begović, dosedanji nadzornik v HEP. Vlada in HDZ sta dolgo branila Mravaka, ki je imel zaščitnike v vrhu vlade in stranke, vendar je bil pritisk javnosti prevelik. Mravak prav medije krivi za konec svoje kariere.

Sicer pa je vlada včeraj sprejela smernice ekonomske in fiskalne politike za obdobje 2010-2012, ki bodo podlaga za proračun za prihodnje leto. Ta naj bi bil v primerjavi z letošnjim večji za 1,7 odstotka (okoli 113 milijard kun), odhodke pa naj bi znižali za okoli 150 milijonov kun. Proračunski deficit naj bi bil 2,3 odstotka BDP. V novem proračunu bo za skoraj milijardo kun manj subvencij (predvsem za kmetijstvo in železnice). V smernicah še predvidevajo, da bo gospodarska rast v prihodnjem letu med nič in 0,5 odstotka, inflacija pa tri odstotke. Za leti 2011 in 2012 predvidevajo rast BDP za tri oziroma 3,5 odstotka.

Skoraj 90 odstotkov proračuna bo namenjenih za plače, pokojnine, zdravstvo ter socialna in druga nadomestila. Vlada je poleg tega včeraj v parlamentarni postopek poslala zakon o posebnem davku, ki zajema prav vse prihodke v državi. Zaradi luknjičavega zakona o »kriznem davku« namreč dohodki nekaterih skupin (samostojne dejavnosti) niso bili obdavčeni. Vlada je doslej sicer na račun tega davka doslej zbrala 360 milijonov kun.

Iz tiskanega Dela.