OECD predlaga strožjo pokojninsko reformo

OECD je pripravila Ekonomski pregled za Slovenijo 2011, v katerem ugotavlja ključne gospodarske značilnosti Slovenije, v njem pa slovenski vladi daje priporočila za nadaljnje delovanje. Med drugim predlagajo strožjo pokojninsko reformo, povišanje nekaterih davkov, privatizacijo in stresne teste za vse slovenske banke.

Objavljeno
18. februar 2011 13.05
Nejc Gole, gospodarstvo
Nejc Gole, gospodarstvo
Brdo pri Kranju - Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) podpira pokojninsko reformo v Sloveniji, vendar se ji njen učinek na proračun za dolgoročno vzdržne javne finance ne zdi zadosten. Zato bi bilo treba minimalno upokojitveno starost še povečati. Povečati bi se moral tudi malus za zgodnje upokojevanje, OECD pa predlaga tudi znižanje nadomestitvene stopnje in spodbujanje zasebnega pokojninskega sistema, so ugotovitve poročila Ekonomski pregled za Slovenijo 2011. Najbolj polemično pa je bilo soočenje mnenj o predstavljenih predlogih izboljšav na področju javnega financiranja našega izobraževanja. V poročilu so priporočila slovenski vladi za nadaljnje delovanje. Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari je o priporočilih OECD glede pokojninske reforme dejal, da se vse države približujejo normalni delovni dobi in upokojitveni starosti pri 65 letih glede na pričakovano življenjsko dobo, prav tako se bo morala tudi Slovenija.

Za fiskalno konsolidacijo bodo potrebni dodatni ukrepi, da se bo Slovenija izognila tveganju velikega povečanja dolgoročnih obrestnih mer in da zmanjša primanjkljaj. Zato OECD predlaga razveljavitev, ne pa zgolj odložitve preostalih korakov zviševanja plač v javnem sektorju. Ugotavljajo tudi, da je možno povišati davek na nepremičnine pa tudi okoljske dajatve, čeprav so zadnje že zdaj precej visoke. Na vprašanje Dela o zvišanju davkov je Gaspari odgovoril, da sta v Sloveniji nadpovprečno davčno obremenjena potrošnja in delo, kapital pa je pod povprečjem: »Na tem področju je treba dodatno obremeniti dohodke iz kapitala, ki se ne reinvestirajo, ampak trošijo. Mogoče je tudi doseči nekatere spremembe nepremičninske obdavčitve, kjer je Slovenija krepko pod povprečjem EU in kjer se skrivajo številni dohodki, ki jih davčni organi ne zaznajo.«

Glede na to, da se pričakuje še več stečajev in padec cen nepremičnin, se postavlja vprašanje, ali je bančni sektor kapitalsko ustrezen za dodatne pretrese. Zato OECD predlaga, naj se opravijo stresni testi za vse slovenske banke, ne pa zgolj za NLB in NKBM. Lahko se pokaže, da bi morali prestrukturirati slaba sredstva, banke s količnikom temeljnega kapitala pod varnim pragom pa ponovno dokapitalizirati.

Največji dolgoročni izziv za Slovenijo pa bo povečanje produktivnosti. Strukturne reforme naj se zato po eni strani osredotočijo na odpravo administrativnih ovir za odpuščanje, sprostitev pogojev, pod katerimi so odpuščanja zakonita, in znižanje višine odpravnin. Po drugi strani pa tudi na spodbujanje inovacij in visokega šolstva ter podporo neposrednih tujih investicij, zlasti z zmanjševanjem neposredne vključenosti države v gospodarstvo. Privatizacija bi namreč lahko povečala produktivnost v številnih sektorjih, verjetno bi povečala likvidnost na slovenskem kapitalskem trgu in pomagala izboljšati upravljanje gospodarskih družb.

»Nočejo videti, da je cesar res gol«

V verjetno najbolj polemičnem delu konference o študiji OECD so udeleženci soočili mnenja o predstavljenih predlogih izboljšav na področju javnega financiranja našega izobraževanja. Potem ko je Mehmet Eris, izvedenec OECD za Slovenijo, predstavil nekatere že bolj ali manj znane izsledke študije, je svoje skoraj popolno strinjanje z oceno OECD slikovito ponazoril predsednik upravnega odbora Univerze v Ljubljani in nekdanji finančni minister prof. dr. Dušan Mramor. Dejal je, da tisti, ki so presenečeni, »nočejo videti, da je cesar res gol, in še naprej trdijo, da je oblečen«. To se je nanašalo na tiste, ki ne priznajo, da za šolstvo pri nas dajemo sicer nadpovprečno veliko javnih sredstev, vendar s prevelikim deležem za osnovno šolstvo - tako po njegovih besedah ravnajo nerazvite države - in premajhnim za visoko šolstvo, a še od tega naj bi šel velik del za socialne transferje.

Šolski minister Igor Lukšič je znova zavrnil predloge racionalizacije financiranja vrtcev, osnovnih in srednjih šol, minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je dejal, da so v našem visokem šolstvu velika strukturna neskladja in da bi morali predvsem vzpostaviti ocenjevanje kakovosti na podlagi zaposljivosti diplomantov, državni sekretar József Gyorkös, ki je zastopal visoko šolstvo, pa je poudaril, da se ministrstvi, ki si delita šolstvo, nočeta zaplesti v razpravo o morebitnem medsebojnem prelivanju proračunskih sredstev.

Odzivi na predloge OECD

Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve, se strinja s poročilom OECD, da je treba minimalno starost za upokojitev še dvigniti, a je to postopen proces. »Zaradi zagotavljanja dostojnih pokojnin pa težko razmišljamo o še večjih malusih, kot smo jih že predlagali, saj bi to znižalo pokojnine tudi za 18 odstotkov,« je še dodal.

Franc Križanič, minister za finance, je napovedal, da bodo upoštevali priporočila za dokapitalizacijo bank in za večjo neodvisnost fiskalnega sveta; po novem naj bi člane sveta imenoval državni zbor na predlog predsednika države. Sicer pa je minister povedal, da če se prihodki ne bodo povečali, bodo ob sedanjih kratkoročnih ukrepih za javnofinančno stabilnost potrebovali dodatne dolgoročne ukrepe, kar bo jasno marca ali aprila.

Jože Mencinger z Ekonomskega inštituta je podal več pripomb na priporočila OECD. Tako je rekel, da so napovedi za leto 2060, ki se pojavljajo pri pokojninski reformi, nesmiselne. Opozoril je, da gre pri strukturnih reformah dejansko za zmanjšanje socialnih transferjev, inflacijo, ki se je bojijo v OECD, pa vidi kot možnost za zmanjšanje zadolženosti, saj so druge možnosti za to verjetno bankroti in prisilne poravnave.

Janez Šušteršič s fakultete za management v Kopru je ugotovil, da so priporočila mendarodnih institucij vsa leta enaka. Razloge za to vidi v zapletenem sistemu odločanja o reformah, za te je premalo razumevanja, odnos do sprememb pa je odvisen od tega, kdo jih predlaga.