Okrevanje je na obzorju, a bo zelo počasno

Dr. Joachim Scheide, ki je pred kratkim predaval na Poslovni konferenci Portorož, je vodja Centra za napovedi na Inštitutu za svetovno gospodarstvo v Kielu. Napovedal nam je, kakšno bo leto 2010 za nemško gospodarstvo, od katerega je tudi Slovenija precej odvisna, pa tudi, kaj se bo zgodilo v prihodnjih letih drugod po svetu. Napovedovanje je nehvaležno opravilo, poudarja Scheide, ki upa, da s svojimi napovedmi ni prav veliko »udaril mimo«. »Vsaj do zdaj se je izkazalo, da so bile napovedi našega inštituta razmeroma natančne, med drugim smo predvideli in opozarjali tudi na ohlajanje svetovnega gospodarstva, ki se je začelo lani, letos pa večina zahodnih držav že močno čuti njegove posledice,« je dodal Scheide in opozoril, da zdajšnje recesije ni dobro podcenjevati, saj je po vseh kazalnikih najhujša po drugi svetovni vojni. »Žal še nismo varni in okrevanje utegne biti daljše, kot pričakujejo optimisti,« je povedal. Recesije, ki jih spremlja kriza v bančništvu, so namreč praviloma hujše, globje in dolgotrajnejše od običajnih.

Kaj je razlog za vaš obisk?

 

Hotel sem vam prenesti napovedi našega inštituta za nemško gospodarstvo, ki je zato, ker je v Evropi največje, pomembno tudi za Slovenijo. Nameraval sem povedati tudi nekaj o vplivu ekonomskih politik, saj se od naše nove-stare vlade veliko pričakuje.

Menite, da bo drugi mandat kanclerke Angele Merkel spremenil stvari v gospodarstvu, jih obrnil na bolje, bo kanclerka ubrala novo pot?

 

Radikalnih sprememb ne pričakujem, saj tudi Merklova ni radikalna oseba, prav tako na izrazite spremembe niso pripravljeni Nemci. Premiki bodo majhni, upam, da v pravo smer, osredinjeni na potrebe trga, toda revolucije ne smemo pričakovati. Ta vlada ima enake težave, kot druge v Evropi, to pomeni majhen manevrski prostor za spremembe fiskalne politike, ki mora slediti določenim pravilom, kar pomeni, da se ne bo dalo znižati davkov, kot si želijo nekateri člani naše vlade. Večina vlad evropskih držav se srečuje z visokimi proračunskimi primanjkljaji. Tega primanjkljaja se moramo prej ali slej znebiti in o tem mora razmišljati in delati vlada.

 

Prišli ste tudi z napovedjo za slovensko gospodarstvo in regijo CEE, se lahko veselimo ali bojimo vaše prerokbe?

To regijo je recesija močno prizadela. Srečuje se s šibkejšim povpraševanjem iz zahodnih gospodarstev, zato se ji poslabšuje izvoz. Toda tako slabo, kot letos, prihodnje leto ne bo, verjetno boste po letošnjem krepkem minusu v BDP leta 2010 zaznali celo majhen plus. Okrevanje bo počasno, kot povsod drugod, takih številk, kot smo jih imeli pred recesijo, še več let ne bo. Tako v Evropi kot v ZDA. Povsem druga zgodba so gospodarstva v vzponu, zlasti indijsko, kitajsko in druga, ki bodo imela večjo rast, kot v prejšnjih letih. Tega industrijske države žal ne bodo videle.

 

Je recesija v Slovenijo in bližnje države prišla z zamudo?

 

Niti ne, tokrat je bilo vse zelo sinhronizirano. Povsod smo v prvih mesecih leta opazili upad proizvodnje, nato je bilo nekaj znakov umirjanja krize, izjema so baltske države, kjer so zelo prizadeti tudi zaradi drugih razlogov. Tudi glede okrevanja bo v vzhodni Evropi podobno kot v zahodni. Ker se bo povpraševanje z zahoda popravilo, boste tudi vi imeli kaj od tega, toda dvig rasti ne bo visok.

 

Vodilni ekonomisti so napovedovali, da bo lahko imela tokratna recesija obliko črke W. Po strmem padcu okrevanje, nato naj bi zdrsnili v podobno, če ne celo še hujšo recesijo. Kakšno je vaše mnenje?

 

Te možnosti ne moremo izključiti. Naše napovedi sicer ne slonijo na njej, toda pripraviti se moramo na črni scenarij. Banke še niso v dobrem stanju, lahko bi doživeli poslabšanje, npr. v obliki kreditnega krča. Pričakovati moramo dodatne odpise toksičnih terjatev in neodplačanih dolgov, nesolventnosti podjetij bo prihodnje leto opazno več, ker ne bodo mogla poplačati svojih dolgov. Na vse to moramo računati. Posojanje se bo krčilo, pogoji za pridobitev posojil bodo ostrejši. To pomeni tudi okrnjeno kroženje kapitala. Vlada bo sicer stopila vmes in poskušala pomagati, toda zanesljivo bomo v prihodnjih mesecih slišali še nekaj zelo slabih novic v zvezi z našimi domačimi bankami. To lahko omaja zaupanje na borznih trgih, posledica bodo nižje cene delnic, kar bo ogrozilo okrevanje. Na trgu, ne le evropskem, ampak tudi na ameriškem, smo priča povečani likvidnosti, to pa ne more iti v nedogled. Prav visoka likvidnost poganja navzgor cene nekaterih delnic. Tu vidim nevarnost novega balona, ki bo počil. Ko bo šla likvidnost dol, kar se bo zgodilo, saj je zdaj umetno povečana, bodo šle dol tudi delnice. Zaradi vsega tega ne pričakujmo hitrega okrevanja svetovnega gospodarstva.

 

Kaj se bo zgodilo z nemškimi podjetji, vlagatelji in potrošniki v smislu nadaljevanja recesije in okrevanja?

 

Nemška podjetja niso v dobrem stanju: njihova prodaja se je zmanjšala, stroškov pa niso mogli znižati pravočasno ali v sorazmernem obsegu; imajo izgube, lahko celo povečane stroške. Povpraševanje se sicer pobira in stabilizira, a počasi. To vodi k vlagateljem, ki bodo prav tako previdni pri vlaganju, ker ne morejo pričakovati visokih dobičkov in ker je položaj še majav. Potrošnja je bila letos še presenetljivo robustna, toda predvsem zaradi vladnih programov, kot je bila subvencija nakupa novega avta, tu so bile razne davčne olajšave; trg dela je bil prav tako zelo stabilen glede na splošne razmere in v primerjavi z drugimi državami. Zato potrošnja ni čutila posebnega padca. Toda prihodnje leto je lahko že drugače, saj se bo nezaposlenost povečala, in to bo vplivalo na kupno moč ter obseg individualnega trošenja. To je začarani krog, zato tudi opozarjamo, da pravi učinki krize šele prihajajo, zato se ne moremo veseliti hitre ozdravitve. Tudi kapitalski trgi so doživeli »prašičjo gripo«.

 

Nas mora torej prihodnost skrbeti?

 

Oh, ja, seveda nas mora. Krize v bančništvu še ni konec, države govorijo o novih načinih nadzora, a za zdaj je vse pri besedah, nič se še ni zares zgodilo. V igri je preveč interesov, ti se med državami razlikujejo, zato še ni konca. Dlje ko bomo čakali, težje bo. Nisem privrženec trdega nadzora, toda nekaj se mora zgoditi za preglednost in nadzor nad kapitalskimi trgi. Tudi državne intervencije ne bodo mogle iti v nedogled. Začasno se moramo navaditi na nižje stopnje rasti, v prihodnjih letih se bodo gibale samo okoli enega odstotka. Ko se bodo razmere popravile, bo vzdržna rast svetovnega gospodarstva približno triodstotna. Časi pretiranega pohlepa in nenormalno visoke rasti so zanesljivo mimo. Ljudje bodo previdnejši, več bodo varčevali, manj investirali, manj kupovali. Manjši vlagatelji se bodo odločali za bolj konservativne naložbe.

 

Več v prilogi tiskane izdaje dela FT