Okrevanje na borzah še zelo negotovo

Ljubljana - »V tem hipu ni videti znakov dolgoročnega okrevanja na svetovnih in domači borzi. Bojim se, da je bila rast indeksov na svetovnih borzah letos pretirana in ji bo najverjetneje sledil padec,« meni poznavalec kapitalskih trgov in analitik Simon Mastnak. »Treba je tudi poudariti, da so svetovne borze doslej nadomestile manj kot polovico izgub, ki so jih pridelale leto in pol pred tem. Res pa je, da borze v povprečju okrevajo pol leta pred gospodarstvom, in tudi zdaj je vzorec podoben,« je poudaril Robert Kleindienst, predsednik uprave NLB Skladi.

»Delniški trgi vedno prehitevajo realno gospodarstvo. Ta obrat na delniških trgih je bil prehiter in pretiran. Zdi se, da sta bila optimizem upravljavcev in zaupanje v ukrepe vlad takoj prepoznana in se je presežna likvidnost prelila tudi na trg delnic. Tudi za prihodnje leto nismo pretirani optimisti, saj nas skrbi, kaj bo z ukrepi, ki so stabilizirali gospodarstva,« je menila Mateja Gubanec, predsednica uprave Abančne DZU.

Tudi prvi človek Ilirike Igor Štemberger meni, da dolgoročnega okrevanja še ni zaznati, še najmanj doma. »Na razvitih finančnih trgih se je v poletnih mesecih nakazala stabilizacija razmer. Morda je bilo optimizma celo preveč, zato se bo prava slika razmer v tujini pokazala ob koncu leta. Na domačem trgu pa je stanje slabše. Razmere še niso stabilne, še vedno se pozna padec v gospodarstvu in v poslovanju podjetij in bojim se, da bo prava slika pri nas vidna šele konec maja prihodnje leto,« je poudaril Štemberger.

Zakaj vlagateljev ni? Ker so potrošniki izgubili zaupanje v vrednostne papirje, odgovarja Mastnak. »Slovenski trg kapitala je bil vedno specifičen, saj na njem tako rekoč ni bilo primarnih izdaj delnic. V tujini podjetja na borzi iščejo sveži kapital za financiranje razvoja, kar pa se pri nas ni zgodilo, saj so se v preteklosti tečaji resno premikali samo na podlagi špekulacij, da bo kako podjetje prevzeto. Domača borza je bolj ali manj peskovnik, v katerem nekaj delnic zamenja lastnika, kar pa za gospodarstvo ni večjega pomena,« pravi Mastnak.

Več v Delu FT