Okrevanje v svetu se krepi, vendar zelo neenakomerno

»Pogajanja so bila odkrita in trda, vendar spoštljiva,« je po srečanju finančnih ministrov in predsednikov centralnih bank najmočnejših držav sveta (G20) dejala gostiteljica Christine Lagarde, doseženi rezultat pa je »uravnotežen in na ravni naših ambicij«.

Objavljeno
20. februar 2011 20.14
Božo Mašanović, Bruselj
Božo Mašanović, Bruselj
Pariz – V sklepnem sporočilu so udeleženci ugotovili, da se »okrevanje v svetu krepi, vendar ostaja neenako, kajti v večini razvitih gospodarstev je rast skromna, brezposelnost pa velika, medtem ko je v hitro rastočih državah, prav nasprotno, tempo hitrejši, ponekod je celo opaziti znamenja pregrevanja«. Članice G20 so zato »ponovile zavezo o usklajevanju aktivnosti v gospodarski politiki, da bi dosegle trdno, trajno in uravnoteženo rast«.

Najpomembnejši rezultat dvodnevnega pariškega srečanja je dogovor o kazalnikih za ugotavljanje neravnotežij v svetovnem gospodarstvu, zaradi katerih so se posledice finančne krize še poglobile. Toda kompromisni dogovor, ki se je po napornih nočnih pogajanjih izkristaliziral šele v sobotnem jutru, je zahteval vrsto koncesij, predvsem Kitajski, ki je naposled privolila, da med elemente za ocenjevanje neravnovesij uvrstijo tudi bilanco tekočih plačil, vendar pa so morali na vztrajanje azijske velesile črtati kriterij valutnih rezerv. Te se na Kitajskem vzpenjajo na 2847 milijard dolarjev, kar je skoraj tretjina vseh na svetu. Drugi kazalniki so dolg in javni primanjkljaj, raven zasebnega varčevanja in dolga ter zunanja neravnotežja, ki jih kažeta trgovinska bilanca oziroma čisti priliv dohodkov od investicij in transferjev, pri čemer bodo upoštevali menjalne tečaje ter proračunske, monetarne in druge politike. Do prihodnjega srečanja, ki bo aprila v Washingtonu, bodo finančniki in bankirji G20 poskušali doseči soglasje o indikativnih smernicah za oceno vsakega od teh kazalnikov, vendar brez določanja ciljev, kar zmanjšuje domet pariškega kompromisa.

Naloga za Billa Gatesa

Udeleženci prvega ministrskega posveta, odkar je Francija novembra lani prevzela predsedovanje skupini G20, so tudi sklenili nadaljevati reformo finančnega sektorja in določili delovni načrt za okrepitev mednarodnega monetarnega sistema, o čemer bo poročilo za aprilsko srečanje pripravil IMF, ki ga vodi Dominique Strauss-Kahn, možni tekmec Nicolasa Sarkozyja na francoskih predsedniških volitvah spomladi 2012. Med prednostnimi nalogami Pariza so tudi spodbujanje zaposlovanja in okrepitev socialne razsežnosti globalizacije, izboljšanje globalnega upravljanja ter aktivnosti v prid hitrejšemu napredku najrevnejših držav, pri čemer je predsednik Sarkozy posebno misijo iskanja inovativnih virov za financiranje razvoja zaupal nekdanjemu šefu Microsofta Billu Gatesu. Francosko predsedovanje skupini G20, ki bo državno blagajno stalo približno 80 milijonov evrov, od tega so 2,7 milijona porabili za organizacijo pariškega srečanja, se bo končalo z vrhom dvajseterice državnikov novembra v Cannesu.

Skrb zaradi podražitve hrane

Zaradi podražitev osnovnih surovin, tudi kmetijskih, naraščajo cene hrane, ki se že bližajo stopnji, ko bodo zabrneli alarmni zvonci, je opozoril predsednik Svetovne banke Robert Zoellick, zato bi dvajseterica morala biti pozorna zaradi možnih učinkov podražitev na politično stabilnost nekaterih držav. Na pariškem srečanju so razpravljali tudi o tem problemu in izrazili »skrb zaradi posledic morebitne pretirane nestalnosti cen surovin«. Po izračunih Svetovne banke je indeks cen hrane med oktobrom lani in januarjem letos poskočil za 15 odstotkov, tako da je samo še tri točke pod najvišjo ravnijo iz leta 2008. Od junija do decembra lani je zaradi podražitev hrane okoli 44 milijonov ljudi zdrsnilo pod prag revščine, ki po definiciji washingtonske institucije pomeni 1,25 dolarja na dan na osebo. Čedalje dražja hrana bo resda povzročila povečanje ponudbe kmetijskih pridelkov v svetu, vendar šele v prihodnjih dveh letih, visoka raven cen pa utegne trajati do leta 2015. Podražitve osnovnih surovin, predvsem pa nafte, krepijo tudi nevarnost novih inflacijskih pritiskov, ki jo je po prepričanju predsednika Evropske centralne banke Jean-Clauda Tricheta treba »resno upoštevati«.