Okrevanje že, a tudi inflacija

Kljub precejšnjemu miru, ki je zavladal na mednarodnih finančnih trgih, se položaj še ni normaliziral, je poudaril komisar Olli Rehn na predstavitvi najnovejšega svežnja gospodarskih napovedi.

Objavljeno
01. marec 2011 22.52
Božo Mašanović, Bruselj
Božo Mašanović, Bruselj
Bruselj - Bruto proizvod evrske skupine, ki je lani dosegel 1,7 odstotka, se bo letos verjetno povečal za le 1,6 odstotka, kar pa je vendarle bolje od jesenske prognoze, ki je stavila na komaj poldrugi odstotek rasti. Bolje kaže vsej Uniji, saj bo ponovila lanski dosežek (1,8 odstotka), kar je prav tako nekoliko bolje, kot je kazalo še pred meseci (1,7 odstotka).

Okrevanje se nadaljuje, vendar ostaja neenako, kažejo vmesne analize ključnih kazalnikov, ki temeljijo na predvidevanjih v sedmih največjih evropskih gospodarstvih, med katerimi najhitrejšo rast napovedujejo Poljski (4,1 odstotka), med članicami evrske skupine pa bo izstopala Nemčija (2,4 odstotka), čeprav pričakovana ekspanzija tradicionalne lokomotive ne bo tolikšna kot lani (3,6 odstotka), ki je bila celo najvišja od začetka 90. let. Še večji delež kot izvoz, ki je bil vselej močno nemško orožje, bo k okrevanju tokrat prispevalo domače povpraševanje (2,5 odstotka, skupaj z zalogami). Tudi v Franciji bo k rasti pripomogla predvsem notranja poraba (en odstotek), pričakovana stopnja rasti (1,7 odstotka) pa je komaj za desetinko točke višja od lanske (1,6 odstotka). V zadnjih mesecih so se v drugem evropskem gospodarstvu močno izboljšali kazalniki poslovnega ozračja, še posebno pri industriji in storitvah, prav vsi pa so nad zgodovinskimi povprečji.

Še boljše rezultate napovedujejo Veliki Britaniji, ki je lani po rasti zaostajala za Francijo (1,4 odstotka), letos pa jo bo krepko prekosila (dva odstotka), čeprav so bili jesenski obeti še ugodnejši (2,2 odstotka). Novica je spodbudna, saj so na Otoku zadnji lanski kvartal celo končali s padcem bruto proizvoda (-0,5 odstotka), vendar se bodo gospodarska gibanja predvidoma izboljšala že v prvi polovici leta 2011. Najslabše kaže Italiji, kjer se bo na krilih izvoza nadaljevalo skromno okrevanje, ki v letu 2011 ostaja na lanski ravni (1,1 odstotka), potem ko so na Apeninih v kriznem obdobju 2008-2009 utrpeli hude padce bruto proizvoda. Rast po svetu (brez Unije) bo letos dosegla 4,75 odstotka, kar bi bilo za četrtino točke nad jesenskimi napovedmi.

Med tveganji, ki lahko upočasnijo gospodarsko okrevanje v Evropi, komisar Rehn ni prezrl nevarnosti novih napetosti na finančnih trgih, zdravljenje proračunov pa bi kratkoročno lahko bolj vplivalo na domače povpraševanje, kot je kazalo doslej. Cena nafte, ki je te dni višja kot 111 dolarjev za sod, bo ostala nad trištevilčno mejo, kljub temu pa posledice podražitev energije na gospodarsko okrevanje ostajajo precej omejene.

Pod vplivi dražje energije in surovin pa se postopoma krepi inflacija, ki bo po najnovejših ocenah v evrski skupini letos dosegla 2,2 odstotka, kar presega tako lansko rast cen na drobno (1,6 odstotka) kot tudi jesenske napovedi (1,8 odstotka). Lahko se povzpne celo više, kajti po pravkar objavljeni hitri oceni evropskega statističnega urada (Eurostat) je inflacija februarja dosegla že 2,4 odstotka, kar je največ od oktobra 2008. Tudi v vsej Uniji bodo cene dvignile glavo, saj se utegnejo povzpeti na kar poltretji odstotek, čeprav je še pred meseci kazalo veliko bolje (2,1 odstotka). Tveganja, ki pritiskajo na inflacijo, so se povečala z aktualnimi političnimi krizami na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki.