Opel se ločuje od Američanov

Berlin - V nemški vladi pričakujejo od ponudnikov, da bodo še izboljšali ponudbe za lastniški vstop v Opel. Gospodarski minister Guttenberg je opozoril, da utegne biti spet vse odprto, če ameriška vlada ne bo odobrila skrbniškega modela in če interesenti ne bodo pripravili boljših ponudb. Izključena da ni niti razglasitev insolventnosti Opla. To bi bila za sindikaliste najslabša rešitev, saj se bojijo negativnih posledic, predvsem množičnega odpuščanja (Opel v Nemčiji zaposluje 26.000 ljudi) in zapiranja obratov. S skrbništvom (razpolaganjem s premoženjem) bi nemška vlada imela več časa za pogajanja s ponudniki. Kljub prenosu lastnine na Opel njegov lastnik uradno ostaja GM. Zato bodo za vse prihodnje korake potrebovali soglasja GM in ameriške vlade kot njegovega upnika. Nemška vlada se glede prihodnjega investitorja hoče čim bolj zavarovati pred črnim scenarijem, ki bi obremenil davkoplačevalce, saj naložbenik pričakujejo milijardna državna jamstva za posojila. Tako bi breme morebitnega prihodnjega neuspeha morali nositi nemški davkoplačevalci.

Razlog za zadržke vlade do vseh ponujenih modelov je, da ponudniki nočejo prevzemati tveganj. Tudi ponudba Magne, ki je doslej veljala za najprimernejšo, skriva veliko pasti, saj bi bilo podjetje preveč zadolženo. Iz Opla bi Magna sicer razvila velikega proizvajalca manjših, do okolja prijaznih avtomobilov. Magnina naveza z ruskimi investitorji naj bi Oplu zagotovila velik trg v Rusiji. Predvidoma bi v Nemčiji odpustili 2600 ljudi, zahtevajo pa državna jamstva za štiri milijarde evrov in pol.

 

Pod pritiskom Magnine ponudbe je tudi prvi človek Fiata Sergio Marchionne obljubil, da bodo v Nemčiji odpustili le dva tisoč Oplovih delavcev, zahtevana državna jamstva pa je znižal s sedmih na šest milijard evrov. Do vratu zadolženi Fiat v projektu sploh ne bi sodeloval s svojim denarjem. Druga dva ponudnika, kitajski proizvajalec avtov BAIC in finančni investitor Ripplewood, veljata za obrobneža. V skrajni sili naj bi svojo ponudbo za prevzem predstavili še Oplovi zaposleni in štiri tisoč prodajalcev njegovih avtov.

 

Iz četrtkove tiskane izdaje Dela