Tiskane izdaje
Pobuda Electra je sektorski sklop politik in ukrepov v elektronski in elektroindustriji za doseganje okoljskih ciljev, najprej za povečanje energetske učinkovitosti za 20 odstotkov, doseganje 20-odstotnega deleža obnovljivih virov energije v končni porabi energije in 20-odstotnega znižanja emisij do leta 2020. Electra zajema 20 predlogov ukrepov, nastalih v sodelovanju industrije in evropske komisije. Kot je povedal Robert Mahler, predsednik francoske korporacije Alstom, bi izvedba ukrepov pomenila povprečno 30-odstotno povečanje energetske učinkovitosti (med drugim za 27 odstotkov v gospodinjstvih, za 30 v poslovnih stavbah, za 26 v prometu, za 25 v industriji in za 40 odstotkov v proizvodnji in prenosu energije).
Janez Kopač je dejal, da mora Slovenija povečati delež obnovljivih virov energije s 16 na 25 odstotkov, za kar bo treba veliko vlagati v učinkovito rabo energije. »Če tega ne bomo storili, nas čaka denarna kazen. Prehod bo izjemno težak, zato se bojim, da cilja ne bomo dosegli,« je povedal. Omenil pa je veliko in doslej neizkoriščeno malho evropskega denarja (190 milijonov evrov) in nov prispevek za vse prejemnike energije v vseh oblikah za naložbe v energetsko učinkovitost. Upa, da bodo ta prispevek, ki naj bi na leto prinesel 40 milijonov evrov, začeli zaračunavati prihodnje leto.
Mahler je povedal, da je pobuda Elektra nastala pred gospodarsko krizo, vodilo pa je bilo preprečiti izseljevanje industrije iz Evrope in zato nujen razvoj ob upoštevanju okoljskih ciljev. Eden od ciljev je tako tudi vodilna vloga EU v razvoju novih tehnologij, ki morajo biti narejene in najprej uporabljene doma, potem pa pripravljene za izvoz. Pomembno pri tem je poenotenje standardov. »Če se hočemo premikati z električnim avtomobilom, to ni zgolj odločitev enega državljana, temveč zahteva postavitev vse infrastrukture, pripravo enotnih predpisov in posodobitev električnega omrežja, da bo sposobno zajeti vse male proizvajalce elektrike,« je dejal Mahler.
Na vprašanje, koliko bi stala prenova električnih omrežij, je Giulianno Monizza, med drugim podpredsednik ABB Zürich, odgovoril, da po nekaterih ocenah za obdobje od 2008 do 2013 kar 17 milijard evrov, vendar je za to predvidenih le 0,75 milijarde evrov. Poudaril je, da se vložki v energetsko učinkovitost povrnejo že v treh ali štirih, največ pa desetih letih. »Če hočemo obdržati trge znotraj in zunaj EU, to moramo storiti,« je dejal Monizza.
Več v petkovi tiskani izdaji Dela
