Parlamentarna preiskava avtocestnih poslov

Dars je vsa naročila vodil z javnim postopkom, trdijo zaslišanci, ujemanje številk pa je slučajno. Računi za gradnjo pa naj bi bili višji izključno zaradi spremenjenih projektov in geoloških pogojev.

Objavljeno
16. februar 2011 14.53
Aleš Stergar, gospodarstvo
Aleš Stergar, gospodarstvo
Ljubljana - Nekdanji član Darsove uprave Abdon Peklaj je parlamentarnim preiskovalcem avtocestnih poslov potrdil, da je podpis pod zapisek s sestanka ob koncu avgusta leta 2004, zapisan na roko (lani jeseni ga je objavil Večer), njegov, vsebino pa je označil kot seznam želja SCT. Predsednik komisije Rado Likar je ugotavljal, da se na dokumentu zapisane številke o cenah za elektrostrojno opremljanje predora Trojane in gradnjo predora Šentvid ujemajo s tistimi v pogodbah, Peklaj pa o tem ni prepričan, če pa se ujemajo, gre po njegovem za slučaj. Včerajšnji zaslišanci, poleg Peklaja še Jože Zimšek in Stanko Debeljak, vsi trije so navedeni kot udeleženci sestanka, so poudarjali, da so se vsa dela v avtocestnem programu oddajala na javnih razpisih. Zimšek in Debeljak sta Večerov dokument včeraj tudi prvič videla, podpisala ga nikakor nista, sestanka se tudi ne spomnita; Peklaj pa se ne spomni, kje je sestanek bil, podpisal pa se je menda zato, da je potrdil, da se je seznanil z željami, ne pa zato, ker bi se z njimi strinjal.

Finančnik Debeljak je opozoril, da govorjenje o podražitvi šentviškega predora ni ustrezno, ker je šlo zaradi širitve projekta za povečanje vrednosti. Tudi gradbenik Peklaj je poudaril, da se cene pri gradnji predorov prilagajajo zaradi sprememb projektov ali/in spremenjenih geoloških pogojev.

Vsekakor so na dokumentu poleg trojice zapisani kot udeleženci še Janez Božič, takrat predsednik uprave Darsa, pozneje pa minister za promet v prvi polovici mandata vlade Janeza Janše, na strani SCT Ivan Zidar in eden njegovih izvršnih direktorjev Robert Kuzmin (ki je dokument po vsej verjetnosti zapisal, njegov pa je drugi podpis na dokumentu), na koncu pa še takratni generalni sekretar (Ropove) vlade Mirko Bandelj in poslanec Anton Anderlič.

Na vprašanja Rada Likarja o vpletenosti politikov v delo Darsa so včerajšnji zaslišanci povedali, da je nacionalni plan gradnje avtocest (NPIA) leta 1994 sprejel parlament, ki je tudi sprejemal in potrjeval vse letne plane. Ti pa so bili za avtocestno družbo edino vodilo. Seveda so se politiki - od državnih do lokalnih - udeleževali odpiranj posameznih odsekov, tudi na Darsu so se seznanjali s potekom del, njihovo drugačno lobiranje pa so vsi trije zanikali.

In kako se je odzval Ivan Zidar na dejstvo, da je trojanski predor gradila italijanska družba? Seveda ni bil navdušen. Vendar, po Jožetu Zimšku, Zidar pozna ljudi; ko je država hotela zgraditi omrežje in v to vključiti domače gradbince, je bilo to hvalevredno povezovanje. Tudi z njegovo pomočjo smo dobili kakovostne ceste in kakovostno gradbeno operativo. Stanko Debeljak: »Zidar je takšen, kakršen je, a mene, kadar ni imel prav, ni prepričal.«