Parlamentarna večina proti referendumu o TEŠ6

Ljubljana - Predlogu okoljevarstvene organizacije Alpe Adria Green za posvetovalni referendum o usodi šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj v državnem zboru ne kaže najbolje. Zanj se aktivno zavzema le nekaj posameznikov iz vladnih vrst, ki pa očitno ne morejo računati niti na koalicijsko usklajenost, kaj šele na podporo opozicijskih kolegov. Sedem poslancev s prvopodpisanim Tadejem Slapnikom je v parlamentarno proceduro vložilo predlog, naj predsednik DZ Pavel Gantar razširi četrtkovo izredno sejo in nanjo uvrsti tudi glasovanje o razpisu referenduma o TEŠ6. Predlog za potrditev potrebuje navadno večino, torej 46 glasov podpore. Če to ne bi uspelo, je v igri tudi zbiranje 23 podpisov, potrebnih za neposreden razpis posvetovalnega referenduma, ki bi ga predvidoma izpeljali sočasno z zakonodajnimi referendumi o pokojninski reformi, malem delu in varstvu arhivskih podatkov.

Za glas ljudstva so najbolj zagreti v nacionalni stranki, kjer predlog podpirajo vsi štirje poslanci. Pri predlagateljih Zaresa je od devetih poslancev »polovica takoj za, dva absolutno proti, preostali pa bi se o problematiki pred dokončno odločitvijo radi pogovorili z gospodarsko ministrico Darjo Radić,« trdi njihov izbranec ljudstva Franci Kek. Nekaj glasov podpore bi utegnili dobiti tudi iz največje vladne stranke SD, predvsem iz vrst mlajših poslancev in poslank, podpornikom pa se pridružuje tudi nepovezani Andrej Magajna. Znano je, da je šaleški odbor SD z velenjskim županom Bojanom Kontičem na čelu sicer goreč zagovornik ohranitve okoli milijardo in dvesto tisoč evrov vredne investicije v TEŠ6.

V vladni LDS so do projekta zadržani, a dokončne odločitve še niso sprejeli. V TEŠ6 je bilo doslej vloženih že okoli 200.000 evrov, ob morebitni negativni volji ljudstva pa bi država morala plačati več kot 300.000 evrov kazni zaradi prekinitev podpisanih pogodb, razmišljajo v liberalni stranki in predlagajo, da bi morali počakati na Nacionalni energetski program, kjer bi natančno opredelili vlogo šestega bloka. Skeptični so tudi v opozicijskih SDS in SLS, kjer imajo dovolj vladnega prelaganja odgovornosti.

»Koalicijske stranke bi morale medsebojne razprtije v zvezi s tem vprašanjem najprej rešiti med seboj. Številne referendumske pobude, ki v zadnjem času prihajajo iz vrst civilne iniciative, pa zagotovo povejo veliko o načinu dela vlade, ki poteka brez dialoga s politično in strokovno javnostjo in je očitno slabo,« so za Delo sporočili iz največje opozicijske stranke. »Vlado smo na spornost projekta opozarjali že leta 2009, a je takratni gospodarski minister Matej Lahovnik projekt brezpogojno podpiral. V dveh letih pa je zaradi notranjega spora v Zaresu nastal miselni preskok, ki naj ga spet podpre opozicija. Odgovornost morajo prevzeti Janez Kopač, Darja Radić in Borut Pahor,« je soglasni sklep SLS, da referenduma ne bodo podprli, pojasnil Franc Bogovič.