Partnerstvo sprenevedanja

Hrvaški odgovor na tretje pismo gospodarskega ministra Andreja Vizjaka, ki v nasprotju s prvimi dvema vendarle postavlja meje, do kod lahko gre naša južna soseda pri nespoštovanju meddržavne pogodbe o Jedrski elektrarni Krško, je pravzaprav pričakovan. V tem odnosu je sprenevedanje očitno postalo že preizkušena taktika za razlago pravnih elementov pogodbe, ko gre za obveznosti.

Vprašanje je torej, ali bo slovenska politika končno zmogla toliko odločnosti, da v mešanici vseh nesoglasij med državama ločeno reši vsaj eno. Grožnja z arbitražo je sicer postala nekoliko demagoška, kajti že sporazum o nuklearki predvideva reševanje odprtih vprašanj po tej poti. Državi sta se torej v tem primeru dogovorili vsaj za način iskanja kompromisov, do katerih ju trdna stališča, predvsem Hrvaško vztrajanje pri skrajnih stališčih, ne bodo pripeljala.

In kaj lahko Slovenija doseže z arbitražo? Mnogi pričakujejo, da bo Hrvaška zaradi pritiska umaknila že sproženi postopek pred centrom za reševanje investicijskih sporov v Washingtonu. Vendar bi s tem zgolj vrnili vrženo rokavico. Če bi se začel postopek in bi se izkazalo, da Hrvaška krši meddržavni dogovor, to seveda ne bi bilo dobro za ugled države, ki se želi približati standardom Evropske unije. Zadnja in najmanj realna možnost pa je, da arbitraža postane povod za razlastitev partnerja, ki ne spoštuje mednarodnih konvencij o jedrski varnosti.

Meddržavna komisija za spremljanje izvajanja sporazuma je Jek že poskušala izvzeti iz nepredvidljivih meddržavnih odnosov in nuklearko premakniti na raven podjetniških odnosov. Tako zapletov pri varnostno zelo občutljivem objektu ne bi bilo zaradi politične demagogije in izrabljanja Jeka v predvolilnih bojih na eni in drugi strani. Ker je ta poskus v celoti spodletel, se očitno vračamo k sprenevedanju.

Izkušnje iz medsosedskih odnosov jasno kažejo, da mejá, dogovorjenih v partnerstvu zaradi zdrah s cvetličnimi lonci, ribiči in dražjo elektriko, nihče ne spoštuje. Pravo partnerstvo med državama je lahko le tisto, ki ga ni.

Preberite si v petkovem tiskanem Delu