Murska Sobota/Rogaška Slatina - Podjetje GSA, ki je v lasti Joca Pečečnika, je sporočilo, da se ni odločilo za najem proizvodnih zmogljivosti družbe Steklarska nova v stečaju iz Rogaške Slatine. Kot so v GSA, ki je edini oddal popolno vlogo za najem, zapisali v sporočilu za javnost, se za najem niso odločili zaradi razhajanja z zaposlenimi v konceptu glede poslovnega modela.
Kot poudarjajo v GSA, je bilo tako z njihove strani, kot s strani stečajnega upravitelja in zaposlenih, vloženih veliko naporov, da se pripravi poslovni model, ki bi Steklarski novi zagotovil prihodnost, zaposlenim pa varna delovna mesta na daljši rok. Kljub temu je prišlo do razhajanja med konceptom GSA in konceptom zaposlenih glede poslovnega modela.
V Pečečnikovem podjetju namreč menijo, da mora proizvodnja startati v tolikšnem obsegu, kolikor ima trga oz. naročil, v poznejših fazah pa lahko z rastjo naročil raste tudi število zaposlenih, zato so za začetni zagon sami predvidevali največ 60 delavcev in skrajno racionalen nadzor nad vsemi stroški. Delavci, ki so tudi potencialni najemnik, na drugi strani zagovarjajo koncept, da se proizvodnja zažene s 110 zaposlenimi, kar pa bi po mnenju GSA že na začetku prineslo izgubo.
Ob tem kot razlog za svojo odločitev navajajo tudi dejstvo, da kljub večkratnim pozivom v preteklih tednih cenitev realne tržne vrednosti zalog še ni bila izvedena, pri čemer naj bi stečajnega upravitelja Štefana Rolo ves čas opozarjali, da bi morebitna prodaja zalog po nizkih cenah uničevala tržišče.
Posledično bi to vplivalo tudi na dotok novih naročil v proizvodnjo za slovenske kupce, kjer je Steklarska nova doslej v praksi realizirala nekoliko višje cene, s katerimi je vsaj deloma nevtralizirala nizke cene, po katerih steklovino izdeluje za tuje kupce in s katerimi v veliko primerih ustvarja izgubo, so še zapisali v družbi GSA.
Z denarjem in načrti prihaja Joc Pečečnik
Dogodki v ponedeljek in včeraj so resna napoved, da se bo po dolgih treh mesecih dogovarjanja, tudi zvišanih tonov med NFD in Sodom kot največjima lastnikoma Mure in javnih protestnih shodov zaposlenih v Murski Soboti in Ljubljani kmalu začela težko pričakovana reševalna akcija »zdravih jeder« ene največjih evropskih tekstilnih tovarn in še vedno največje pomurske gospodarske družbe s skoraj 3300 zaposlenimi. Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik je v ponedeljek neuradno izjavil, da je morebitni investitor v novo Muro domači podjetnik, čigar ime so zadnje dni omenjali mediji. To je Joc Pečečnik. Včeraj se je v Ljubljani srečal s predstavniki zaposlenih v Muri, nato pa se je pozno popoldne, verjetno pred dokončno odločitvijo, še zadnjič sestal s predstavniki Soda in vlade.
Predsednik sindikata Mure Drago Forjan nam je potrdil, da se je z namestnico predsednika sveta delavcev Vesno Pavel v Ljubljani srečal z morebitnim vlagateljem (Pečečnikom) na njegovo pobudo. »Povedal nama je, da si je vlada zelo prizadevala najti rešitev za Muro in da se bo o tem, le nekaj ur po našem srečanju, še zadnjič pogovarjal s predstavniki Soda in vlade«. Kot smo izvedeli, je Pečečnik predstavnikoma zaposlenih zaupal, da bo v novi Muri, katere ustanovitev načrtuje, takoj dobilo delo 1300 delavcev. Sedanja Mura da menda ne bo šla v stečaj, temveč da razmišlja o njeni likvidaciji. Če bo razplet takšen, bodo odvečni delavci iz Mure odšli z odpravninami. Ali bo denar za odpravnine zagotovil Pečečnik ali država, morda pa oba skupaj, nam ni uspelo zvedeti.
Zato pa sta bila predstavnika delavcev nekoliko bolj konkretna o Pečečnikovih načrtih z Muro. Ti zvenijo zelo optimistično. Napovedal je takojšnjo zaposlitev 1300 delavcev v novi Muri, načrtuje pa še dodatne zaposlitve. Prednost bodo imeli delavci, ki bodo na začetku reševalne akcije izgubili delo. Število zaposlenih naj bi povečeval na podlagi povečane prodaje oblačil domače blagovne znamke in uvajanja novih proizvodnih programom z oblačilnega področja, drugih programov in dejavnosti. In če bi se Pečečniku vsi načrti izšli, kot si zamišlja, potem je mogoče, da bo delo postopoma dobilo še dva tisoč delavcev. Torej naj bi Pečečnik z razvejeno dejavnostjo na dvorišču Mure zaposlil toliko delavcev, kolikor jih zdaj životari v veliki Muri.
Iz tiskanega Dela.