Tiskane izdaje
Predlagana prostovoljna poravnava temelji na dokapitalizaciji koprskega holdinga, predvideva reprogram in podaljšanje odplačila dolga koprskega holdinga ter ohranitev njegove energetske dejavnosti, kar zlasti zanima Petrol.
Še drugače: v zameno za reprogram dolgov in ohranitev Istrabenza kot energetske družbe Petrol bankam upnicam ponuja dokapitalizacijo koprskega holdinga. S tem bi dosegli najmanj dvoje: Istrabenz bi se izognil najbolj črnemu scenariju pa tudi časovnemu pritisku pri prodaji Istrabenzovega premoženja, kar je v časih ekonomske krize brez dvoma ena večjih slabosti stečaja ali prisilne poravnave.
Predsednik uprave Petrola Aleksander Svetelšek je že v ponedeljek novinarjem povedal, da bo vrednost predvidene dokapitalizacije odvisna od nove cenitve Istrabenza, da pa bo Petrol svoj delež v koprskem holdingu na ta način povečal za največ desetino, torej do 43 odstotkov. Za večji delež bi namreč moral ponovno objaviti prevzemno ponudbo.
V Delu smo včeraj razkrili, da bi se vrednost te dokapitalizacije po mnenju poznavalcev lahko vrtela okoli 11 milijonov evrov. Predlog s takšno dokapitalizacijo je bil namreč aktualen že pred približno pol leta, pri čemer bi sedem milijonov evrov prispeval Petrol, štiri milijone pa NFD Holding, ki je prav tako solastnik Istrabenza. Nadzorniki prvega so takrat dokapitalizacijo zavrnili, nadzorniki drugega pa potrdili. Neuradno je mogoče izvedeti, da se številke tudi pri novi cenitvi verjetno ne bodo veliko razlikovale, vsekakor pa ne bi smele biti višje od omenjenih.
Pri tem se postavlja vprašanje, zakaj je nadzorni svet Petrola pred meseci dokapitalizacijo zavrnil, zdaj pa jo le podprl. Kot je razumeti, se je ljubljanska družba s tem še zadnjič zatekla k poskusu rešitve Istrabenza in ohranitvi njegovega energetskega dela. Banke upnice so menda v preteklih mesecih ves čas zahtevale Petrolovo dokapitalizacijo koprske družbe. Drugo vprašanje je, zakaj bi banke, ki imajo svoja posojila različno zavarovana, privolile v reprogram posojil.
Da bi predlagana prostovoljna poravnava uspela, se bo z njo moralo strinjati vseh 19 bank upnic, kar pa bo po mnenju poznavalcev težko doseči. Zato po njihovem mnenju ni izključen odkup terjatev tistih bank, ki se z njo ne bodo strinjale. Ključno vprašanje pa je, kdo bi ta odkup lahko izvedel. Petrol je namreč javno že napovedal, da predlog prostovoljne poravnave ne predvideva dodatne obremenitve družbe, pa tudi nadzorniki družbe temu menda niso naklonjeni. Zato se ugiba, ali bi bile na tak odkup pripravljene banke upnice.
Kot je razumeti, bi pri predvideni dokapitalizaciji Istrabenza lahko sodeloval tudi NFD Holding, ki po besedah njegovega prvega moža Staneta Valanta predlog podpira. Sklep nadzornikov NFD Holdinga o odobreni dokapitalizaciji je namreč še vedno veljaven. Dokapitalizacija bo verjetno odprta za vse obstoječe lastnike, vendar so se po Svetelškovih besedah o tem pogovarjali le z NFD Holdingom, z Maksimo Holdingom pa ne.
