Petrol krizo že občuti

Sedanja draga posojila ne bodo mogla spodbujati konkurenčnosti Učinek finančne krize se bo v realnem sektorju poznal v treh do šestih mesecih,« je v pogovoru za Delo dejal Marko Kryžanowski, predsednik uprave Petrola, kjer prve valove krize že opažajo pri prodaji na debelo in tudi pri čedalje dražjih virih. Z njim smo se pogovarjali tudi o Istrabenzu, verjetni podražitvi goriva in odnosih s prihodnjo vlado.


Pred kratkim ste javnost obvestili, da Petrol svetovne finančne krize in recesije pri prodaji svojih dobrin in storitev sicer še ne čuti, da pa zaostritev razmer že opažate pri poslovanju. Zakaj?
Opažamo, da se gibanje pri prodaji na debelo že zaostruje, saj so veliki energetski porabniki za leto 2009 že napovedali zmanjševanje porabe energentov. Po prvih ocenah se bo poraba velikih industrijskih porabnikov leta 2009 zmanjšala za 10 do 15 odstotkov. Svetovna kriza je prizadela predvsem avtomobilsko industrijo in vse, ki izdelujejo zanjo, ter sektor splošne porabe. Opazili smo tudi, da se je letošnji generator gospodarske rasti - gradbeništvo v drugi polovici leta upehal. Menimo, da se bo to gibanje nadaljevalo, saj bo finančna kriza pomembno vplivala tudi na nepremičninski trg. V Petrolu smo že sprejeli nekaj ukrepov za ublažitev vplivov krize. S prvim želimo čim bolj optimirati obratna sredstva, pri čemer nam ustreza tudi pocenitev nafte. Poleg tega smo zelo zmanjšali obseg zalog in imamo izdelane programe omejevanja terjatev. Tretji ukrep je akcijski načrt za naložbe, po katerem natančno pretehtamo, ali se odločiti za naložbo ali ne. Verjetno ne bomo mogli slediti gibanju rasti naložb v zadnjih treh letih, tako da pričakujemo v prihodnjem letu določen zastoj v naložbenem ciklu.


Kje zdaj pridobivate dodatna sredstva?
Le v tujini. Skupina Petrol je prevelika za slovenski bančni trg in ima zato razvite dolgoročne odnose z največjimi svetovnimi bankami. Petrol ima na srečo še vedno tako dobro boniteto, da so nam banke pripravljene posoditi denar po odprtih pogojih brez zastave premoženja. Prihodnji mesec bomo imeli tudi nekaj pogovorov z največjimi svetovnimi bankami, ki so pripravljene podpreti naše razvojne programe.


Koliko pa so se sredstva podražila?
Zadnji mesec ali dva opažamo precejšnje skoke pri ceni denarja. Ponudbe dolgoročnih virov skoraj ni. Tako draga posojila, kot so zdaj, ne bodo mogla spodbujati konkurenčnosti, in vprašanje je, kdo jih bo sploh lahko odplačeval. Tudi Petrol ima omejene vire zaradi marže, ki je na vseh trgih omejena. Težko je pričakovati, da bodo podjetja lahko vzdrževala te hitre skoke financiranja, in lahko smo zaskrbljeni za celoten slovenski prostor. Na srečo so imeli slovenska politika in podjetja precej konservativno politiko na finančnem področju, zato so razmere razmeroma stabilne in nas bo kriza prizadela manj kot kakšne druge države, vendar ne smemo biti preveč samozadostni, saj še ni minila.


Petrol je letos svojo zadolženost povečal za približno petino. Je to posledica finančne krize ali česa drugega?
Največja razlika je nastala prav zaradi podražitve nafte glede na ceno zalog in terjatev. Nafta se je v letu dni podražila za 50 odstotkov, naša zadolžitev pa se je povečala za 20 odstotkov. Na 2,4 milijona tone prodaje na leto imamo približno 100.000 ton zaloge, kar je zelo malo.


Podjetja iz bank menda umikajo depozite. Jih je tudi Petrol?
Ne, ker verjamemo, da so razmere v slovenskih bankah zdrave.


Omenili ste revizijo naložbenih načrtov. Kakšni so bili vaši načrti do konca leta in za prihodnje leto in katere od njih bi lahko finančna kriza zamrznila?
Do konca leta so bili naši načrti zelo drzni. Po Evropi smo nameravali izpeljati nekaj akvizicij, vendar je to zdaj zastalo na obeh straneh. Banke bi sicer nekatere projekte podprle, vendar ob teh cenah denarja tudi zelo dobrih projektov ni smiselno nadaljevati, saj se njihova ekonomika zaradi pogojev financiranja precej spremeni. Zdaj vse te projekte ocenjujemo. Prednostni bodo tisti, ki so za nas strateško pomembni in od prvega dneva omogočajo denarni tok, šele potem bodo na vrsti drugi projekti.


Kateri projekti so potem konkretno v teh novih pogojih še aktualni?
Želimo si zagotoviti čim trdnejši položaj v logistiki in obvladovanje trgov, kjer smo navzoči, zato smo usmerjeni v gradnjo skladišč in logističnih poti. Naš cilj je, da bi imeli v vsaki državi, kjer je navzoč Petrol, lastne skladiščne zmogljivosti. Eno skladišče stane od 20 do 25 milijonov evrov.


Ali torej napoved, da bi do konca leta vstopili v Makedonijo, ni več realna?
Težava ni toliko na naši strani, ampak bolj strani prevzetega, saj so se bilance tudi tam spremenile, pričakovanje pa je ostalo enako kot pred šestimi meseci. Pogajanje bo tako morda trajalo nekoliko dlje. V Makedoniji se trudimo pri več projektih, ne le glede nafte, ampak tudi na področju plina in ekologije.


Septembra ste se predstavili na konferenci za vlagatelje v avstrijskem Stegerbachu. Vam je za katero od naložb oziroma projektov morda uspelo pridobiti vlagatelja?
Zanimanje je precejšnje, vendar je v tem hipu veliko kupcev in malo prodajalcev. Današnji morebitni vlagatelji si želijo večje deleže, kar pa je ob sedanji lastniški sestavi Petrola težko pričakovati. Zanimajo se predvsem skladi, ki Balkansko regijo vidijo kot dolgoročno perspektivno zaradi njene rasti.


Ali pričakujete v prihodnje upad povpraševanja pri prodaji na drobno?
Večje vprašanje je, koliko bomo še imeli tranzitnih kupcev, saj pomeni manjša proizvodnja tudi manj transporta. Petrol pri tem ne bo tako zelo prizadet kot kateri od naših tekmecev. V prodaji na drobno je težko pričakovali velike odmike, nekaj jih gotovo bo, vendar bodo manjši kot v gospodarskem delu. Udobje, ki ga omogoča avto, bo ena zadnjih stvari, ki se ji bo porabnik odrekel.


Bodo rezultati Petrola ob koncu leta zaradi nastalih razmer slabši od načrtov?
Ob polletju smo poslovali uspešno in menimo, da do konca leta večjih odmikov od načrtov ne bo, saj je uprava potrebne ukrepe sprejela že pred letom dni.


Že vse leto napovedujete, da želite postati aktivni upravljavci svojega skoraj tretjinskega deleža v Istrabenzu, vendar vam to do zdaj ni uspelo, saj avgustovska skupščina vaših predlogov za člane nadzornega sveta ni podprla. Zdaj ste vložili zahtevo za izredno revizijo računovodskih izkazov Istrabenza. Zakaj?
Jasno smo povedali, da si želimo aktivnega upravljanja. Če nimamo ene možnosti, poiščemo drugo. Verjamemo v mogoče sinergije med Istrabenzom in Petrolom in temu sledimo tudi v pogovorih z Istrabenzom. Nas zanima predvsem energetski del in velikorat poudarjamo, da je razdrobljenost slovenskega sektorja hendikep, ne pa prednost. Zato si prizadevamo postati aktivni upravljavci. Naši dosedanji poskusi niso bili uspešni in izkoristili bomo vse možnosti, ki jih imamo.


Ali lahko to revizijo razumemo kot uvod v poskus zamenjave Istrabenzove uprave? Slišati je namreč, da nameravate sklicati tudi izredno skupščino družbe in na njej predlagati uvedbo posebne revizije poslov?
O razrešnici skoraj nismo mogli odločati, ker nismo dobili odgovora na naša vprašanja, po drugi strani pa nismo nikoli ne nakazali ne napovedali, da želimo zamenjati upravo. Torej, če so rezultati dobri, zakaj bi o tem razpravljali.


Pa ste zadovoljni z delom predsednika uprave Istrabenza Igorja Bavčarja?
Dokler ne dobimo odgovorov na naša vprašanja, o tem ne moremo soditi.


Nekatera pojasnila pa ste že prejeli?
Če bi nas ti odgovori zadovoljili, bi ukrepali drugače. Tako pa želimo podrobneje obravnavati določene zadeve, navsezadnje gre za veliko sredstev, ki smo jih vložili in jih imajo slovenske banke ter lastniki vložene v obe podjetji. Istrabenz je za Petrol pridruženo podjetje, imamo zelo natančna merila upravljanja družb v skupini in pri tej naložbi nam še ni uspelo doseči naših standardov, prav tako ne moremo biti zadovoljni z donosnostjo naložbe.


Torej za zadaj ne razmišljate o sklicu izredne skupščine?
Razmišljamo, kako aktivno upravljati to naložbo, in za to želimo izkoristiti vse možnosti.


Na začetku leta ste dejali, da želite z Istrabenzom na področju energetike sodelovati in doseči določene sinergije. Ali ste vsaj pri tem že kakšen korak naprej?
Pri energetskih projektih smo želeli sodelovati predvsem pri projektu v BiH. Do zdaj vidnejšega premika nismo naredili. Krivec za to ni le eden, ampak sta dva. Morda tudi zato, ker je Petrol energetska družba, Istrabenz pa finančni holding. Mislim, da so ti koraki za Istrabenz in tudi nas prepočasni.


Zdi se, da ste nekako ujeti v tej naložbi. Aktivnega upravljanja do zdaj niste dosegli, prav tako ne sinergij, umakniti pa se iz nje brez velikih izgub tudi ne morete, saj dosega delnica le še polovico cene, za kolikor ste jo kupili vi.
Naložbo je treba gledati dolgoročno in s strateškega vidika. Vprašanje je, ali je takšna vpetost in relativna neaktivnost dolgoročno boljša, kot da se zgodbi razideta.


Je torej možnost umika še aktualna?
Istrabenz in Petrol imata drug v drugem vezana velika sredstva. Če bomo našli možnosti za odpravo te težave, bomo to predlagali nadzornemu svetu in lastnikom.


Ali so tako mogoče zamenjave svežnjev, ki ju imata družbi druga v drugi?
Ne gre toliko za zamenjavi, nas zanima energetska dejavnost. Smiselno pa bi bilo tudi, da bi poiskali partnerja, ki bi ostal dolgoročni lastnik in bi lahko dodatno omogočal rast in razvoj družbe.


Kaj menite o nedavni Istrabenzovi prodaji oziroma prizadevanju za to? Prav Petrol je bil namreč tisti, ki je avgusta podprl izplačilo precej večje Istrabenzove dividende, kot je predlagala uprava koprske družbe.
Mislim, da jih v to nismo prisilili z dividendami, saj so se te prodaje dogajale že prej, gotovo pa to ne more iti v nedogled. V sedanjih razmerah je sicer težko ocenjevati, ali si prodal ugodno ali ne glede na cene, ki so na trgu, pa to ne more biti najboljša rešitev.


Po novi vladni uredbi o oblikovanju cen naftnih derivatov bo mogoče po 1. januarju 2009 v Sloveniji prodajati le še gorivo z največ 10 miligrami žvepla na liter. Se bo gorivo zato podražilo?
Prav gotovo. Takšno gorivo je dražje, ker je tehnologija zanj veliko bolj izpopolnjena in proizvodni stroški višji. Glede na nafto gibanje bi lahko bil ta cenovni skok manjši ali pa ga sploh ne bomo zaznali, vendar si ne moremo delati utvar, da bo kakovostnejše in čistejše gorivo cenejše.


Bi lahko Petrol z znižanjem svoje marže ta skok nevtraliziral?
Če je obrestna mera od sedem do osem odstotkov, naša marža pa šest odstotkov, mora biti vsakomur jasno, da prostora za to, že povsem finančno gledano, ni. Naša marža je že dve leti fiksirana in dosega le 70 odstotkov evropskega povprečja. Če bi Petrol živel le od poslovanja z naftnimi derivati, potem rezultati gotovo ne bi bili tako dobri, kot so.


Celoten članek preberite v Delovi prilogi FT!