Petrol - večna utrdba

Dogodki, povezani s torkovo skupščino Petrola, kažejo, da ta ljubljanska energetska družba ostaja pomembna državna utrdba in da je tudi sedanja, tako kakor prejšnje vlade, ne namerava izpustiti iz rok. Državni tabor je namreč znova slavil zmago. Za njegov predlog za nadzornike je v prvem zamahu glasovalo kar 78 odstotkov navzočih na sicer dobro obiskani skupščini. Delničarji imajo seveda pravico, da glasujejo po svoji volji, a ker so vpleteni državni lastniki, je pri tej zgodbi v oči zbodlo zlasti dvoje.

Prvo je petkov manever Nove Ljubljanske banke, s katerim je banka v večinski državni lasti Mercatorju prodala šest odstotkov delnic Petrola, ki jih je prej zasegla Istrabenzu, in to menda pred dogovorjenim rokom. Takojšnja prodaja je bila za državo tako rekoč nujna, ker bi državni lastniki zaradi pridobitve dodatnih delnic naftne družbe sicer na skupščini lahko ostali brez glasovalnih pravic. Tako je država za ohranitev vpliva v Petrolu s to prodajno potezo obšla prevzemno zakonodajo na način, kakršnega regulatorji trga v nekaterih domnevno tajkunskih podjetjih že nekaj časa besno preganjajo. S tega zornega kota je že kar groteskna tudi napovedana izpodbojna tožba Istrabenza, saj so nekateri njegovi lastniki z vodstvom na čelu s podobnimi akrobacijami soupravljanje družbe onemogočali bistveno večjim delničarjem.

Drugo pozornosti vredno dejanje pa je, da sta državna sklada svoj nasprotni predlog za nove nadzornike spremenila šele na skupščini; to spominja na navade prejšnje oblasti, čeprav je ta obljubljala drugače. Po njunih razlagah so takšno modifikacijo narekovale lastniške spremembe v zadnjem trenutku. Zanimivo je, da sta v nadzorni svet predlagala tudi predstavnika delničarjev, ki zelo verjetno ne bosta dolgoročna lastnika. Na Kapitalski družbi in Slovenski odškodninski družbi odgovarjajo, da so nadzorniki dolžni delovati v interesu družbe in vseh delničarjev, a dosedanja praksa žal kaže, da ni tako.

Novi nadzorniki so znani in vse bolj jasno je, da se začenja boj za najpomembnejši fotelj v energetski družbi. Neuradno je namreč že mogoče slišati, da nekateri novi člani nadzornega sveta z delom Marka Kryžanowskega niso najbolj zadovoljni; zlasti se jim zdi sporna Petrolova naložba v Istrabenz, ne izključujejo niti morebitne izredne revizije podjetja. A hkrati se v javnosti širijo različne informacije o domnevnih nepravilnostih pri Petrolovih poslih, med drugim tudi ta, da ima družba v resnici kar 150 milijonov evrov izgube. Skrb zbujajoče in nedopustno pa je, da takšni poskusi diskreditacije vodstva Petrola menda prihajajo neposredno od nekaterih vidnih članov največje vladajoče stranke. Lastniki imajo vse možnosti, da morebitne nepravilnosti ugotovijo in po potrebi Kryžanowskega tudi krivdno razrešijo, vsi drugi poskusi bombardiranja Petrola le škodijo podjetju.

Ta teden je s svojo izjavo na spletni strani YouTube o razumu in mladih Yesovcih po svoje presenetil tudi Kryžanowski. Nekateri jo razumejo kot zadnji brezupni poskus, da se obdrži na vrhu Petrola, drugi kot sprijaznjenost s tem, da bo tako ali tako moral pospraviti kovčke. Kakorkoli že, slišati je, da je gneča za njegove čevlje precejšnja in da bi si jih nekateri neizmerno radi obuli.