Petrolov prevzem Istrabenza se zdi dobra rešitev

Ljubljana - Včeraj so se predstavniki bank upnic na sedežu UniCredit Bank sestali s predstavniki Petrola. Sprejeli niso nobene odločitve in bodo pogovore nadaljevali prihodnji teden. Po vsej verjetnosti tudi takrat še ne bo dokončne odločitve, saj vsi vedo, da imajo časa približno do konca novembra. Takrat bo padla odločitev glede predlagane prisilne poravnave. Podrobnosti iz dogovorov uradno ne posredujejo javnosti, zato smo včeraj dobili le nekaj neuradnih komentarjev. Petrolov predlog, da prevzame terjatve in tudi večinski delež Istrabenza, se zdi logičen in s stališča nacionalnih gospodarskih interesov tudi najbolj smotrn. Petrol je pač edini od treh večjih lastnikov koprskega holdinga, ki je finančno dovolj zdrav, da lahko prevzame vlogo sanatorja.

 

Petrol bi bil, kot smo že poročali, pripravljen prevzeti terjatve devetnajstih bank do Istrabenza. Vse terjatve so doslej znašale 435 milijonov evrov; natančnejši znesek bo znan, ko bo prisilni upravitelj prišel do dopolnjenega seznama terjatev in upošteval vsa prerekanja ali ugovore. Petrol ponuja odkup terjatev po diskontni, za četrtino znižani vrednosti; to pomeni, da bi Istrabenzove terjatve odkupil za približno 320 milijonov evrov. Seveda bi moral najeti nov primeren kredit, ki bi ga zavaroval s pridobljenim premoženjem in naložbami.

S tem velikim poslom je povezana tudi lastniška konsolidacija Istrabenza, v kateri bi moral Petrol pridobiti več kot 50-odstotni delež lastništva, najbrž na račun Maksime Holdinga in še katere družbe iz skupine NFD. Tudi za ta lastniški delež bi moral Petrol odšteti določeno ceno. Cena delnic Istrabenza (ITBG) je na borzi rekordno nizka. Po vseh teh preknjižbah in premestitvah bi bilo vse odvisno od tega, kako bi potem Petrol unovčil zanj nepotrebno premoženje (Drogo Kolinsko in vsaj del ali pa ves turizem). V nekaj letih bi se precej razbremenil in posloval kot veliko energetsko (državno) podjetje, ki bi skrbelo za oskrbo z nafto in naftnimi derivati, plinom in elektriko.

 

V omenjenem projektu sanacije in konsolidacije Istrabenza bo zelo pomembno, kako bodo dogovor sprejele banke in pod katerimi pogoji so pripravljene (in sposobne) podpreti Petrol. Dogovore najbolj ovira spor med bankami zaradi t. i. repo pogodb. Zaradi pomembnega zviševanja cen vrednostnih papirjev lahko presežki pri unovčevanju zastavljenih delnic prinašajo privilegiranim bankam, ki so podpisale repo pogodbe, tudi za več deset milijonov evrov dobička. Banke, podpisnice repo pogodb, jemljejo te pogodbe kot priložnost za dober posel, druge pa zahtevajo delitev presežka med vse.

 

Novembra bodo odločilni trenutki, ko bodo nekatere upnice pred dilemo, ali je koristneje glasovati za prisilno poravnavo ali proti njej (posledično za stečaj). Seveda je za vsemi temi posli tudi veliko drugih, manj opaznih iger. Katere banke bodo obdržale večji vpliv nad družbami v Istrabenzovi prehranski, turistični ali energetski diviziji? Očitno gre tudi za spopad za tržne deleže.